Shutterstock

Če tako pravijo tisti, ki so jo pomagali ustvariti in najbolje poznajo njene potenciale, potem bo že nekaj na tem. »V naslednjih petih letih bodo računalniški programi, ki lahko razmišljajo, brali pravne dokumente in dajali zdravniške nasvete,« pravi Sam Altman, izvršni direktor OpenAI, ki stoji za Chat GPT, razvpitim programom umetne inteligence, ki je obnorel svet. »V naslednjih desetih bodo delali za tekočim trakom in morda celo postali spremljevalci ljudem.« Še pozneje, pravi, »bodo naredili skoraj vse«.

Shutterstock

Kaj pa bomo ljudje počeli v svetu, kjer računalniki počnejo skoraj vse? Iskali službo, kjer nas roboti še ne bodo zamenjali, očitno. Po poročilu investicijske banke Goldman Sachs bo umetna inteligenca avtomatizirala 300 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom. Bolj ali manj močno bo vplivala na kar petino delovnih mest, najbolj na administrativna in pravniška, pravijo. Delovna mesta zaradi nje izginjajo že danes. Samo maja je v ZDA domnevno 4000 ljudi izgubilo službo prav zaradi umetne inteligence, ki njihovo delo lahko opravi hitreje, učinkoviteje in predvsem ceneje. Bojijo se je vsi – od prevajalcev, tekstopiscev in odvetnikov, pa do scenaristov in igralcev, ki posojajo glas risanim junakom in reklamam. Medtem pa umetna inteligenca hitro napreduje. Naslednik Chat GPT, GPT-4, že zna razložiti, zakaj je šala smešna, ali predlagati jedilnik s tem, da mu pokažete vsebino hladilnika. UI že piše poezijo, ki jo je težko ločiti od tiste izpod peresa človeškega umetnika. Po navodilih zmontira fotografijo, ki je ne bi uspelo posneti nobenemu fotografu, in postavlja natančnejše diagnoze kot zdravniki. Še malo, in pred njo bodo varni le še redki poklici. Kako torej preživeti, če za preživetje ne boš mogel zaslužiti sam?

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 28, 11. julij, 2023.

revija Jana