Nismo še videli vsega, kar zmore narava
Napovedi znanstvenikov se uresničujejo in naš planet je v krizi, to zdaj že vemo. Mi pa še kar sanjamo o vremenu, kot smo ga poznali v otroštvu: krasna poletja in bele zime. Bodo 500-letni dogodki, kot so bile lanske poplave, postali desetletni? Se na to sploh lahko pripravimo? Na vse to nam je odgovarjal klimatolog in predsednik podnebnega sveta dr. Žiga Zaplotnik. Tudi z osebnim zgledom kaže, da se s podnebjem ne smemo več šaliti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Že pred štirimi leti ste omenili, da bo glede na modele leta 2100 ozračje v Sloveniji toplejše za pet stopinj, 2200. pa za skoraj deset!
To je eden od možnih odzivov, ki pa je najbolj verjeten glede na trenutne politike držav sveta – to je treba poudariti. Ker možni so tudi milejši ali bistveno toplejši scenariji. To je posledica našega neznanja o klimatskem sistemu.
Modeli so se doslej izkazali za pravilne – to, kar ste znanstveniki napovedali, drži?
Klimatski modeli so naše najboljše orodje, ki ga imamo. In projekcije na podlagi emisijskih, ki so se potem tudi uresničile, so se udejanjile predvsem v dvigu globalne povprečne temperature. Pri tem so modeli zelo dobro napovedali tudi druge podrobnosti: da se bo stratosfera ohladila, troposfera ogrela, na primer. Zelo natančni so bili tudi pri napovedi, da se bodo najbolj ogreli severni, arktični predeli, kjer se zaradi taljenja snega in ledu – zaradi z ledom prekritih tal – zmanjša odbojnost teh predelov za Sončevo sevanje, zato se ti še bolj ogrevajo. Vse to je bilo zelo natančno napovedano – že z modeli v poznih 60. letih 20. stoletja, za kar je bila leta 2021 podeljena tudi Nobelova nagrada za fiziko, in sicer poleg Giorgiju Parisiju in Klausu Hasselmanu še Syukuru Manabeju, Japoncu na delu v ZDA.
Slovenija se segreva bolj, kot je povprečje. Nam lahko povsem plastično orišete, kakšno bo življenje v Sloveniji leta 2100, ko bo za pet stopinj topleje? Nova klima bo našo krajino povsem preoblikovala, ste dejali.
Da si to lahko predstavljamo, moramo pogledati podnebne ekvivalente prihodnji klimi v Sloveniji. Za to moramo nekoliko proti jugu – na centralni Peloponez ali v Makedonijo, kjer je pokrajina sploh poleti bistveno drugačna, kot jo sedaj poznamo v Sloveniji: suše so nekaj običajnega, manko padavin poleti je pogost, hkrati pa bomo imeli več padavin v zimskem času. To pomeni, da bo v celoletnem povprečju količina padavin podobna današnji, bo pa razporeditev drugačna: manj padavin poleti, več pozimi. Še ena posledica, ki se že empirično kaže v meritvah, je, da se bo spremenila tudi časovna razporeditev padavin – več padavin bo padlo v časovno krajših intervalih. To pomeni, da lahko pričakujemo ekstremnejše kratkotrajne nalive – to pa so tisti, pri katerih imamo hudourniške poplave, poplave v mestih ... Vodo bomo morali učinkoviteje hitreje odvajati oziroma poskrbeti, da jo bodo naši (človeški) sistemi sposobni hitreje absorbirati. To lahko naredimo tako, da zagotavljamo več zelenih površin v mestih, morda bomo morali načrtovati gradnjo tako, da bo čim manj površin, s katerih bo voda samo odtekla, to so asfaltirane površine.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 15., 9. april, 2024.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
