Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Danes jih šteje 39 in je daleč od mulca s sanjami o bleščeči glasbeni karieri. Življenje ga je obrusilo v rokerja s staro dušo, ki živi razpet med ljubeznijo do glasbe in stvarnostjo vsakdanjega življenja. S skupino Lombardo še vedno ustvarja, na odru daje 120 odstotkov sebe, naslednji dan pa vam v zasavskem lokalu z nasmeškom postreže kavo. Ne, ni mu težko mikrofona zamenjati za natakarski pladenj. »Raje kelnarim in hkrati ustvarjam glasbo, ki jo čutim, kot da bi postal  džuboks.« Kako visoko ceno lahko plača človek, ki se v glasbeni industriji noče odpovedati sebi?

Estrada

Mrfy - čudaki, ki so ostali zvesti svoji glasbi in preživeli

Frajer za šankom

V trboveljskem Jack baru hitro pritegne pozornost. Prijazen, spoštljiv, zadržano samozavesten. A drugačen, nikakor ne tipičen frajer za šankom. Bolj kot nekdo, ki je rojen za oder.  Nejc izpred skoraj dveh desetletij je bil precej drugačen od človeka, ki me danes premišljujoče pogleduje izpod čela. Veliko se je spremenilo in spremenil se je tudi on. Da ga je življenje obrusilo, se pozna v drži, mimiki, načinu, kako govori. Tudi poje drugače – ni več polikan pobec z začetka kariere.

»Od nekdaj sem upal, verjel, si želel in čutil, da je prav, da se ukvarjam z glasbo. Zdelo se mi je, da je to moje poslanstvo. Sprva sem hotel biti kitarist, potem pa mi je nekdo rekel: 'Čakaj malo, zakaj pa ne poješ? Saj imaš odličen glas!' In tako se je začelo. Bil sem pravzaprav 'naturščik', petja pri pedagogih sem se začel učiti šele precej pozneje.«