Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tone je bil v življenju že marsikaj: imel je gradbeno firmo, bil je učitelj plesa, zdaj, v srebrnih letih, pa se je odločil, da bo vozil taksi. Izključno ponoči. O jezusmarija, o kakšnih dogodivščinah mi je pripovedoval! Tu bom opisala samo eno, ki se mu je zgodila pred kratkim. Edini pogoj, da zgodbo zapišem, je bil, da predstavim še njegov pogled na dogajanje. Sem že omenila, da je ljubiteljski filozof?

Toneta Škrbca poslušam z največjim veseljem. Rad veliko in na dolgo govori (včasih v glavno zgodbo vplete še sedem stranskih). Pa mu vse oprostim, ker je rojen v vasi Gorenje Jezero pri Cerknici. Pristni Jezerc. In taka je tudi njegova govorica, človek bi ga poslušal in poslušal. On ne govori, temveč poje, besede pa skačejo kot note po notnem črtovju.

Klic

Zgodba gre takole: bilo je okoli pol enajstih zvečer. Tone je peljal stranko iz Ljubljane v Grosuplje in jo odložil na naslovu. Da bi si pretegnil noge, je parkiral, stopil iz taksija in si z veseljem prižgal cigareto. V avtu ne kadi, tudi takrat ne, ko nima stranke. »Malce sem siten glede tega. Želim, da je avto vedno čist in da v njem prijetno diši. Da se dobro počutim. Zelo sem pozoren, tudi kadar vozim kakšno precej opito stranko, na njene grimase, ki bi morda nakazovale, da se bo slap razlil po sedežih v avtomobilu. Takrat prav hitro poiščem primeren kraj in ustavim.« Ja, Tone je gospod in ni govora, da bi vozil v »pokozlanem« avtu.