Drobižek za volanom orjaka: Spoznajte Marijo, zvezdo med tovornjakarji
Ko stopi iz kabine 40-tonskega tovornjaka, večina obnemi. Drobna ženska, 40 ton in neskončne ceste: to je resnično življenje tovornjakarice Marije.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Kje je pa šofer? Dajte ga no poklicat!« pomenljivo dvigne obrvi naročnik. »No, a jaz nisem dovolj?« se od betonskih sten skladišča odbije zvonek smeh voznice 40-tonske zverine, ki v takšnih pripombah ne vidi nič slabega. Marija je prava posebnost med tovornjakarji – drobna »bajkerica«, ki svoje sanje uresničuje na cesti. Pri šestintridesetih letih je sklenila dvoje: prvič, da ima dovolj pisarniškega dela, in drugič, da je čas, da prisluhne notranjemu klicu. In kaj je storila? Punca se je na vrat na nos prijavila na izpit za voznico tovornjaka. Njeno življenje se je nato obrnilo na glavo, Marija pa se je podala na pustolovščino, ki zdaj traja že skoraj dve desetletji. »Za takšne trenutke je vredno živeti! To je moja ljubezen, to je moj svet!«
Pozor, Marija za volanom
»Marija je tak cuker, da ga lahko samo iščeš! Ni le izvrstna voznica, ampak tudi prava dobričina. Čeprav je drobižek, rada pomaga svojim kolegom tovornjakarjem in veselje jo je opazovati, ko na parkirišču urno skače po tovornjakih ter preklada blago. Slabe volje ne pozna – vedno pravi, da se dobro z dobrim vrača, kar se ji je v življenju že večkrat potrdilo,« hiti pripovedovati sodelavka iz pisarne, vidno navdušena nad drobno žensko v petdesetih, iz katere kipi življenjska energija.
Le od kod črpa to vedrino, se sprašujem, ko opazujem, kako čeblja, stresa s kodri in z rokami po zraku riše kretnje. V velikansko kabino se zavihti, kot bi en dva tri splezala na drevo. Ko obrne ključ in cestni orjak zahrumi, je jasno, da je to njen drugi – ah, kar prvi dom. Marija Drinovec vozi vlačilec Mercedes-Benz Actros 1848 – skoraj 480-konjskega cestnega orjaka, ki s prikolico in tovorom zlahka preseže 40 ton. Še sama se povzpnem v kabino, bržkone nerodno, saj za seboj zaslišim zaskrbljenega fotografa: »Potrebuješ pomoč?« »Nak, prmejduš, da ne,« zagodrnjam v brado in se trudim, da se ne bi prekucnila.
Njeno kraljestvo za volanom je skrbno urejeno. Na klopi pod posteljo počiva košarica z malico. Na njeno naravo opominjata dve plišasti igrači, da je za volanom Marija, pa razkriva tablica z njenim imenom. Gumb na radiu privije na glas, iz zvočnikov zadoni rock. Tovornjakarica pritisne na plin, motor zagrmi, in ko švignemo po cesti, mimo hiš in ljudi, se ji čez obraz razlije čista radost. »Zelo uživam, res!« prikima Marija in z roko zapluje pred ogromnim vetrobranskim steklom, ki odpira čudovit razgled na zasnežene vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. »Včasih me kakšna ženska vpraša: ‘Joj, kako je pa to za peljat?!’ Pa ji rečem: ‘Lažje kot avto,’« v gorenjskem narečju zažvrgoli Marija in nas popelje po poti spominov, ki razkrivajo, kako in zakaj je svoje življenje posvetila cesti ter tovornjakom.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 24. marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.