revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nedvomno je najpomembnejši prostor v hiši kopalnica. To je prostor največje intime, v katerega vstopamo, da se sami zase prenovimo in očistimo na najbolj primarni ravni, spravimo v red svoje krhko, nepopolno telo in ga vsak dan sproti pripravimo za vključitev v družbo. Za zidovi kopalnice se utrujeni in od življenja načeti človek zjutraj izprazni, umije, nadišavi, počeše in naliči, preden gre med druge ljudi, po vrnitvi se v njej olajša in osveži, spere s sebe prah in pot, na večer pa leže v toplo kopel, zakrčeno telo si po uspešno preživetem dnevu dovoli sprostiti mišice, človek se umiri in ustavi, potrjen v svoji človeškosti.

Kopalnica je posamični vhod in izhod v širšo skupnost in zato je razumljivo, da ji posvečamo toliko pozornosti, jo drgnemo in čistimo ter namenjamo tisoče evrov za njeno adaptacijo – kopalnica je bistvo doma kot zavetja in po njej se spozna, v kakšnem stanju je nekdo v resnici.

Ko stojim pred z nekaj deskami pokrito apneno jamo v gozdu, iz katere na vse strani mezi smrdljivo človeško blato, me stisne pri srcu – to je »kopalnica« nesrečne Matilde Tilčke Kerec in njenega sina Jožeta iz Kovačevcev v Prekmurju. No, če smo pošteni, je to le stranišče; preostanek njune kopalnice predstavlja škaf, postavljen v vegastem zabojniku, v katerem životarita že 13 let. V tem škafu in v tej gozdni jami v razviti in bogati Sloveniji leta 2026 po sili prilike zadovoljujeta najosnovnejše potrebe svojih izmučenih, bolnih teles. O kakšnem dišavljenju, olajšanju, obnavljanju in potrjevanju najbolj temeljne telesne vrednosti tukaj ne more biti govora; brez kopalnice, brez spalnice in kuhinje, brez dnevne sobe, brez človeka vrednega doma mati in sin travmatizirana, ponižana hirata in obupujeta, odrinjena na vrh izdajalskega klanca, iz razvite družbe potisnjena na rob hoste, razčlovečena.