Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pet redovnic, žrtev umetnika in nekdanjega jezuita Marka Rupnika, je pisalo papežu Leonu XIV., kdaj se bo končno začel proces proti človeku, ki jih je dolga leta zlorabljal, Cerkev je za to vedela, pa ni ukrepala. 20 sester, njegovih žrtev, so obtoževali vsega mogočega, tudi tega, da so vlačuge, ki so pri spolnih igricah z razuzdanim patrom dobro zaslužile.

Lani je bilo končno ustanovljeno cerkveno sodišče, ki pa očitno ne deluje. Morda se bo papež, ki se bo v Lurdu srečal z žrtvami cerkvene pedofilije, vendarle potrudil prebrati omenjeno pismo – na to ga bodo nedvomno opozorili Rupnikovi mozaiki na pročelju lurške bazilike, ki jih je že lani dal prekriti tamkajšnji škof. Zanj debate, ali lahko umetniško delo ločiš od umetnika, še posebej če je ta zavezan visokim etičnim in moralnim standardom, očitno ni.

Precej podobne probleme imamo pravzaprav tudi s politiki – kaj se zanje spodobi in kaj ne. Ko je Borut Pahor kandidiral na volitvah, je izustil eno najduhovitejših misli v svoji karieri – da namreč kandidira za predsednika in ne za papeža. Se pravi, da pač moramo imeti poenotena merila, kaj se za nekoga, ki opravlja javno funkcijo, spodobi in kaj ne. Med najosnovnejše standarde vsekakor sodijo – da niso nasilni, da ne lažejo in ne kradejo, vse druge lumparije so samo izpeljanke iz teh treh, zapisane v zakonih in kodeksih.