Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pod lahkotno poletno majico se še vedno skriva opornica za zlomljeno ključnico, ki jo pri vsakodnevnih opravilih neprijetno omejuje, a predsednica kljub bolečinam ostaja zvesta sebi: odprta, neposredna in pripravljena na iskren pogovor.

»Saj smo bili dogovorjeni že prej in dogovori se pač spoštujejo, četudi vmes poseže višja sila,« pravi med uvodnim klepetom v vrstni hiški v mirni vasici med oljkami, nedaleč od slovenske meje, kjer sta si z možem Alešem ustvarila drugi dom. Spregovori tudi o okrevanju, medijskem pogromu po nesreči, ljudeh, ki ji vračajo vero v Slovenijo, in dragocenih trenutkih, ko je lahko za nekaj ur preprosto Nataša, čeprav predsedniške funkcije in s tem povezanih obveznosti nikoli ne more čisto zares odložiti na stran.

Na vprašanje, kako je, pove: »Mešano, v meni se izmenjujejo trenutki, ko se počutim v redu, z nejevero ob norih komentarjih in gonji nekaterih medijev ter tistih, ki jim nisem všeč. Hvaležna sem, da so 'moji varnostniki' v redu, prav tako moji prijateljici. Ko sem šest ur po nesreči izvedela diagnozo, si nisem predstavljala, da se bo zgodil tak medijski pogrom. Je še huje kot v predvolilni kampanji, ko so se vrstila podtikanja in dezinformacije. Dan za dnem odgovarjam na neresnice in izmišljotine, odpirajo pa se vedno nove teme, ki z nesrečo niso povezane. Sprašujem se, kaj ostane, ko vihar mine. Moja glavna skrb so ljudje okoli mene. Jaz bom že prenesla. Vzamem v zakup, da sem javna oseba, za druge pa mi je težko. Če sem iskrena, ne vem, kako to ustaviti. Vseeno pa je na koncu mnogo več pozitivnih želja kot tistih zlonamernih in noro žaljivih. Ko me vprašajo o slovenski politiki in ko gledam, kaj se dogaja v parlamentu, to ni Slovenija, ki jo poznam,« začne predsednica.