Promo

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Najprej je bil trenutek osuple tišine,« je poročal Guardian, nato pa je »občinstvo vstalo skoraj kot eden in filmarjema ploskalo 25 minut.« Očitno je na vsakem festivalu na projekciji vsakega filma vsaj eden, ki meri dolžino aplavza. Petindvajset minut je rekord na beneškem filmskem festivalu, tam se je namreč dogajalo, še nobenemu filmu niso tako dolgo ploskali kot letošnjemu dokumentarcu NAZA, prejšnji rekorder je bil lanski Glas Hind Rajab, kjer je bil aplavz po projekciji le nekaj minut krajši. Je pa tudi Glas, tako kot letošnji rekorder NAZA, dobitnik posebne nagrade beneške žirije, govoril o absolutno zverinskem znašanju Izraelcev nad Palestinci.

NAZA, edini dokumentarec v letošnjem glavnem programu Benetk, si je za naslov sposodil vojaški akronim, nezek agavi, ki v hebrejščini pomeni »kolateralna škoda«. Izraz NAZA izraelska vojska uporablja za oceno pričakovanega števila civilnih žrtev pri napadu. Palestinskih civilnih žrtev, se razume. Posnet je večinoma ponoči, na strehah brezskrbno razsvetljenega Tel Aviva. Štiriindvajset pričevalcev, nekateri iz elitnih vojaških enot, vsem so digitalno spremenili obraz in glas, govori o tem, s kakšno nečloveško brezbrižnostjo se je vojska odločala, koga bodo razstrelili in koliko jih bo pri tem umrlo. Ciljali so domnevne pripadnike Hamasa, razstreljevali so jih doma z njihovimi družinami vred. Ja, z ženami, otroki, sorodniki.