revija Jana

Sonček je posijal in na gostilniškem vrtu se nas je naključno zbralo nekaj z ulice, predvsem mlajših od treh desetletij, eden je imel celo nekaj mesecev starega otroka. Vsi smo ga hoteli otipavati, ampak ata ni dovolil. Da se mali ne bo česa nalezel. Ravno da se odpravlja v neko lekarno čez mejo, kjer se menda dobi sprej, ki naredi okrog človeka protivirusni dežnik, nekaj takšnega, kot je dežnik proti raketam. Pa ima recept? Ne, dobi se brez recepta, je pa menda drago. A imaš devize, je butnila babica in se potem z dlanjo udarila po čelu. Ah, sem pozabljiva, je zagodrnjala.

Devize, so bili radovedni mladinci? Kaj pa je to? In smo začeli vsi povprek razlagati, kako smo nekoč skrivali tujo valuto pred cariniki, pa tudi vse, kar smo v tujini kupili.