Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: KLAVDIJA RUPAR VUGA

Pravijo, da so dvajseta leta za iskanje sebe, uživanje in delanje napak, pri tridesetih pa je čas za družino in bolj odraslo življenje. Kaj pa, če smo trenutne tridesetletnice svoja dvajseta leta porabile za zelo veliko dela, ves čas stremele k uspehu, pozabile na zabavo in predvsem želele, da bi bile popolne, uspešne in zlasti sprejete na vseh področjih v življenju? Da smo bile pridne, stroge do sebe in vedno dale vse drugo na prvo mesto, samo sebe ne? Danes smo pri tridesetih začele ugotavljati, da si v resnici ne želimo uspeha, temveč postavljamo sebe na prvo mesto, da služba ni vse in da popolnost ne obstaja.

Pehanje za delom, nazivi, potrditvami – do kolapsa in diagnoz

Enaintridesetletna Natalija Rebrica Miholič prihaja iz Gradišča v občini Tišina. Trenutno je zaposlena na Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport Beltinci ter končuje doktorski študij s področja informatike. Z možem sta poleg služb postavila tudi manjšo kmetijo – Jagodni kotiček, kjer pridelujeta ekološke jagode, ameriške borovnice, maline in lubenice. Natalija se spominja, da je bila že od osnovne šole v primežu miselnosti, da zmore vse.