revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ošpice niso samo izpuščaj

Ošpice so ena najbolj nalezljivih virusnih bolezni. Zanje so značilni visoka vročina, kašelj, nahod, vnete oči in izpuščaj, precej manj znano pa je, kaj lahko virus naredi imunskemu sistemu. Napade tudi spominske imunske celice in lahko izbriše del že pridobljene odpornosti proti drugim mikrobom. Po ošpicah smo zato lahko še mesece ali celo nekaj let dovzetnejši za druge okužbe.

Še nenavadnejši je redek zaplet SSPE, subakutni sklerozirajoči panencefalitis, ki se začne šele od sedem do deset let po ošpicah. Sprva se človek začne drugače vesti, morda mu pade uspeh v šoli ali učinkovitost pri delu, upadajo intelektualne sposobnosti. Nato se pojavijo nenadzorovani mišični trzljaji, motnje pri gibanju in hoji, krči ter čedalje hujše nevrološko propadanje. Bolezen napreduje do hude prizadetosti, kome in smrti. Tveganje za SSPE je večje pri malčkih, ki so ošpice preboleli pred drugim letom starosti.

Zdravje

Cepljenje v primežu teorij: Zdravstvena cena gonje proti medicini

Obstaja tudi kožna davica

Davico povzroča bakterija Corynebacterium diphtheriae, nevaren pa je predvsem njen toksin, ki lahko poškoduje srce, živčevje in druge organe. Zaradi cepljenja je bolezen pri nas šla na smetišče zgodovine, vendar zaščita ni nujno dosmrtna. Odraslim priporočajo obnavljanje zaščite tako proti davici kot tetanusu približno vsakih deset let.

Kako nevarno je verjeti, da je neka bolezen »iztrebljena« je avgusta pokazal primer iz Palerma. Zaradi respiratorne davice je umrla štiriletna deklica. Sprva so posumili na tonzilitis, po poslabšanju pa na davico. To je bila prva smrt zaradi davice v Italiji po več kot 30 letih. Deklica ni bila cepljena.

Razen zdravnikov pa skoraj nihče ne ve, da davica ni nujno bolezen žrela. Obstaja tudi kožna davica, pri kateri bakterija okuži kožo oziroma rano. Takšna oblika je lahko manj značilna in zato težje prepoznavna.

Ko klopa sploh ni

Slovenija sodi med evropske države z največ klopnega meningoencefalitisa. Virus napade osrednje živčevje in lahko povzroči meningitis ali encefalitis. Toda za okužbo ni vedno potreben klop. Virus se lahko prenese tudi z nepasteriziranim mlekom in mlečnimi izdelki okuženih koz, ovac ali krav. Ko okužen klop piči žival, se virus za kratek čas pojavi v njeni krvi in se lahko izloča tudi v mleko. Žival je pri tem pogosto videti povsem zdrava.

Klopi znajo tudi potovati. Nekatere vrste rodu Hyalomma, ki lahko prenašajo virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, lahko na selitvenih pticah prepotujejo velike razdalje. Zaradi čedalje toplejšega podnebja preživijo tudi dlje na severu.

Zdravje

Zakaj za meningitisom B zbolevajo ravno mladi

Neznani virusi Sredozemlja

Virus Toscana je pri nas malo znan, čeprav kroži v Sredozemlju. Prenašajo ga drobne peščene mušice. Večina okuženih nima težav ali ima blage simptome, virus pa lahko povzroči meningitis ali encefalitis. Človek ga lahko torej stakne tudi na povsem običajnem dopustu ob Sredozemskem morju.

Spreminja se tudi naš pogled na virusno bolezen denga. Nekoč smo jo povezovali skoraj izključno s tropskimi potovanji, a lokalni izbruh smo imeli že tudi v Evropi. Okuženi potnik prinese virus, tigrasti komar – ki je tudi pri nas že domač – pa ga lahko prenese na človeka, ki nikoli ni zapustil Evrope.

Malarija brez potovanja v trope

Enako velja za malarijo, pri kateri imajo tovrstni izbruhi tudi ime: letališka ali malarija iz prtljage. Okuženi komar Anopheles lahko z letalom pripotuje iz države, kjer je malarija razširjena, in piči človeka v Evropi. Bolnik lahko tako zboli za malarijo, čeprav nikoli ni obiskal tropov. Velika nevarnost pri tem je pozna diagnoza, saj zdravnik malarije ne pričakuje pri človeku, ki ni bil na okuženem območju. Prav zaradi tega sta letos poleti umrla zaposlena na letališču v Nemčiji, še šest pa se jih je okužilo.  

Okužba med košnjo in bakterija, ki preživi v hladilniku

Tularemijo oziroma zajčjo mrzlico povzroča bakterija Francisella tularensis. Prenašajo jo živali in klopi, a prav tako jo lahko vdihnemo. Bakterija se lahko znajde v prahu in aerosolih, ki nastanejo pri košnji trave ali delu s senom. Za okužbo torej ni nujen niti ugriz niti stik z bolno živaljo.

Zoprno odporna pa je Listeria monocytogenes. Okužba z njo, listerioza, se lahko kaže kot blaga črevesna bolezen z drisko, bruhanjem, vročino, glavobolom in bolečinami v mišicah. Veliko nevarnejša je invazivna listerioza, ko bakterija iz črevesja prodre v druge dele telesa in povzroči sepso, meningitis ali meningoencefalitis. Značilni simptomi so visoka temperatura, hud glavobol, otrdel vrat, zmedenost, motnje ravnotežja in krči. Posebej ogroženi so starejši in imunsko oslabljeni. Pri nosečnici so lahko njeni simptomi presenetljivo blagi, okužba pa povzroči splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod ali hudo okužbo novorojenčka.

Listerija ima še eno neprijetno lastnost: za razliko od številnih bakterij se lahko razmnožuje tudi pri temperaturah v hladilniku. Zato so problematična predvsem že pripravljena živila, ki jih pred obedom ne segrevamo.

Hepatitis iz svinjine

Hepatitis E je virusno vnetje jeter. V Evropi je zgodba drugačna kot v delih sveta, kjer se virus širi predvsem z onesnaženo vodo. Pri nas ga nosijo prašiči in divji prašiči, človek pa se lahko okuži z ne dovolj toplotno obdelano svinjino, divjačino in izdelki iz njiju.

Veliko okužb mine brez simptomov. Ko se bolezen razvije, se lahko začne z utrujenostjo, slabostjo, izgubo apetita, vročino in bolečinami v trebuhu, sledijo lahko srbenje, temen urin, svetlo blato in zlatenica. Virus povzroči vnetje in poškoduje jetra, ki so povečana in občutljiva. Večina ljudi ozdravi, redko pa nastane fulminantni hepatitis z akutno odpovedjo jeter. Pri imunsko oslabljenih lahko okužba postane kronična in sčasoma povzroči hudo cirozo.

Od papige do virusa, ki čaka desetletja

Tudi domača ptica nas lahko okuži. Papige, golobi in druge ptice prenašajo, denimo, bakterijo Chlamydia psittaci, ki povzroča psitakozo. Okužimo se lahko z vdihavanjem prahu posušenih ptičjih izločkov, posledica pa je lahko pljučnica.

Norice običajno razumemo kot otroško bolezen, vendar virus ne izgine po tem, ko ozdravimo. Varicellab zoster ostane skrit v živčnih ganglijih in se lahko desetletja pozneje ponovno aktivira kot pasovec.

Še daljši je lahko čas med okužbo s HPV in njeno najhujšo posledico. Večina okužb s humanimi papilomavirusi spontano izzveni, vztrajna okužba z visokorizičnimi tipi pa lahko vodi v raka materničnega vratu. Od okužbe do razvoja raka lahko mine celih 15 ali 20 let.

revija Jana