Dojenje koristi tudi materi
Ko se rodi otrok, je v središču pozornosti: koliko spi in koliko joka, kako raste in predvsem, koliko pojé. Toda dojenje ni dobro le za otroka. V materinem telesu se nadaljuje presnovna zgodba, ki se je začela že v nosečnosti, njene koristi pa lahko segajo desetletja v prihodnost.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Unicefa priporočajo, naj novorojenčke začnemo dojiti v prvi uri po rojstvu in naj bodo prvih šest mesecev življenja izključno dojeni (brez druge hrane), nato pa naj se dojenje ob uvajanju čvrste hrane nadaljuje do drugega leta starosti ali dlje. Če bi bili vsi dojenčki prvih šest mesecev izključno dojeni, potem pa bi se dojenje nadaljevalo, bi lahko vsako leto preprečili skoraj 400.000 smrti otrok, mlajših od pet let, pišejo v svojem najnovejšem poročilu.
Ocenjujejo celo ceno nedojenja: ta naj bi dosegala okoli 339 milijard dolarjev na leto. V enačbi niso samo bolezni in prezgodnje smrti, temveč model vključuje tudi razvoj otrok. SZO ocenjuje, da zaradi nedojenja svet izgubi okoli 58 milijonov let izobraževanja in 168 milijonov neuresničenih IQ-točk letno. Boljši kognitivni razvoj dojenih otrok se namreč s časom prevede v več izobraženosti in večjo produktivnost. Poročilo zato dojenje predstavlja kot eno stroškovno najučinkovitejših naložb v zdravje – in to ne le otroško. SZO ocenjuje, da nezadostno dojenje pomeni na leto tudi približno 138.000 smrti mater, ki jih je mogoče preprečiti.
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 € mesečno!
Z naročnino Jana Premium dobite:
- Zaklenjeni spletni članki
- Digitalna številka (2 dni pred izidom tiskane izdaje)
- Arhiv preteklih številk (3 mesece)
- Tedenski izbor uredništva (newsletter)