Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dišal je po nekem tihem, nepredstavljivo mogočnem jubileju, ki ga človek le težko izmeri z navadnim koledarjem ali štetjem minulih letnih časov. Ta september je minilo natanko pet let od tistega usodnega dne, ko se je v hladni, sterilni ordinaciji zrak v sekundi strdil v neprebojen zid, jaz pa sem prejela diagnozo: rak.        

Zdravje

Onkološka bolnica št. 6196: Življenje na desnem pasu

In kot vidite – še vedno sem tu. Brezgotovinsko plačana vozovnica za drugi svet je bila stornirana, jaz pa še vedno hodim po teh istih ulicah, diham z vami isti zrak in se smejim najabsurdnejšim trenutkom življenja.                                                                             

Točno takrat, ko se je svet za hip povsem ustavil in se je zdelo, da se je usoda odločila premešati karte mimo vseh mojih želja in načrtov, sem začela pisati te kolumne. Začelo se je kot obupana oblika samoobrambe – pisati o tem, kako, na kakšen način in ali je sploh mogoče preživeti raka. Vsak teden znova sem sedla pred raven, hladen zaslon in iz sebe iztisnila besede. Niti enega samega tedna v vseh teh petih letih nisem izpustila. Ko so bili dnevi neprepustno temni, ko so bile fizične moči na samem robu absolutne izčrpanosti in ko je telo odpovedovalo pod težo zdravljenja, so bile prav besede tisti nevidni, a nepremagljivi most, ki me je držal nad temno vodo.