Profimedia

Zlom kolka je pri starejših ena najtežjih poškodb, ker pogosto pomeni zaplete, izgubo samostojnosti in dolgotrajno rehabilitacijo. Ocenjujejo, da si na leto zlomi kolk okoli 2.800 Slovencev. V letu 2019 smo bili celo prvi med državami srednje Evrope po številu zlomov zaradi padca. Precej pogosteje se na ta način poškodujejo ženske kot moški, kar gre v veliki meri pripisati temu, da so ženske bolj nagnjene k osteoporozi.

Zlom kolka ni le polomljena kost. Je resna poškodba, ki pri starejših pogosto vodi v številne zaplete. Dovolj pove že, da po slovenski raziskavi, ki je sicer stara že deset let, pa vendar, v prvem letu po takšni poškodbi umre kar tretjina poškodovancev. Ni čudno, da je zlom kolka eden večjih strahov starejših.

Slovenija

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

Smrtno nevarna poškodba

Najpogostejši zapleti pri zlomu kolka so posledica zelo dolge rehabilitacije, med katero poškodovani skoraj nepremično leži v postelji. To lahko prinese preležanine in pljučnico, saj bolniki zaradi bolečin in ležanja slabše dihajo ter se manj gibljejo. Med posledicami ležanja sta tudi globoka venska tromboza in pljučna embolija, ki sta lahko življenjsko ogrožajoči. Neredke so tudi okužbe sečil, zlasti pri bolnikih s katetrom.

Po operaciji se lahko pojavijo zapleti, kot so okužbe rane ali težave z vgrajenimi vijaki in ploščicami. Pri nekaterih zlomih pride do motene prekrvitve glavice stegnenice, kar lahko povzroči odmiranje kosti. Zelo pogost zaplet pri starejših je tudi delirij oziroma huda zmedenost po operaciji. Ob poškodbi se rade poslabšajo tudi kronične bolezni. Zaradi vsega tega veliko bolnikov po zlomu kolka nikoli več ni tako samostojnih kot prej in potrebujejo trajno pomoč pri vsakodnevnih opravilih.

Zdravje

Po padcu ni več hodil: kaj lahko storimo svojci

Preventiva in pomoč

Dobra novica je, da obstajajo pripomočki in rešitve, ki lahko padec preprečujejo ali pa vsaj zagotovijo hitro pomoč, če se že zgodi. Poleg nedrsečih podlog, hodulj in oprijemal, ki so namenjeni varnejši uporabi stanovanja in jih že dobro poznamo, so kot preventiva na voljo tudi posebno spodnje perilo in pasovi, ki zaščitijo kolk ob padcu. Gre za hlače ali široke pasove z vstavljenimi zaščitnimi blazinicami ob kolčnih sklepih. Izbirate lahko med mehkimi ali poltrdimi blazinicami, delujejo pa tako, da ob padcu absorbirajo udarec ali ga preusmerijo stran od kolčne kosti. Na tujih spletnih straneh je ponudbe ogromno (iščite kot hip protector), našli smo tudi eno slovensko stran, ki prodaja takšne hlačke. Cena ni pretirana – od 25 do 40 evrov, na voljo pa so »boksarice« s snemljivimi blazinicami, spodaj odprt model hlač ter takšen, pri katerih so blazinice všite v podlogo. Te so namenjene predvsem dementnim, ki bi jih sicer morda odstranili.

Še ena nevarnost pri padcu je, da poškodovani ne more poklicati na pomoč. Številni starejši namreč živijo sami in jih tudi nekaj dni nihče ne bi pogrešil. Rešitev je lahko aplikacija na pametnem telefonu, ki zaznava padec. Te običajno uporabljajo senzorje v telefonu in ob padcu pošljejo obvestilo izbranim kontaktom. Takšna rešitev je poceni, ni pa najbolj zanesljiva. V zavetju doma ljudje pač nimajo telefona stalno pri sebi. Po drugi strani pa lahko pade samo telefon, ne pa tudi lastnik.

Oprijemljivejša rešitev je SOS-gumb. 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 17. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana