Jaka Koren

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Jadranka Juras ima čudovit glas. Je resna pevka, ki je kariero gradila na presečišču jazza, popa in klasičnega oziroma opernega petja. Glasbeno pot je začela v skupini Planet Groove, nato se je podala na samostojno pot. Sodelovala je na raznih festivalih, leta 2002 je na Slovenski popevki s skladbo Tisoč postala zmagovalka strokovne žirije, bila je žirantka v oddaji X Factor, lani pa je izšel njen zadnji album Dva črna vrana. Ampak Jadranka glasu nima samo za petje, temveč ga po potrebi povzdigne, tudi kadar je treba v javnosti opozoriti na pravice in dobrobit živali. Ker namerava vlada razveljaviti nekatere ukrepe za njihovo zaščito, nas je zanimalo, kako Jadranka vidi te napovedane korake nazaj.

Slovenija

Borci društva AETP o zakulisju škandalov zlorab živali

V koalicijski pogodbi piše, da bo vlada razveljavila »najbolj škodljive« ukrepe v zakonu o zaščiti živali, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Očitno bodo pujske še naprej kastrirali brez anestezije, kokoške bodo še naprej v kletkah, psi pa na verigah … Pri živalih torej naredimo korak naprej in dva nazaj?

Najbolj problematični so očitno prav tisti ukrepi, ki zmanjšujejo že doseženo raven zaščite živali in so neprijetni oziroma dražji za živinorejo. V objavljeni različici predloga novele, ki je bila nato umaknjena, je bilo predvideno, da bi se lahko kastracija pujskov spet izvajala tudi brez anestezije, torej na živo, zgolj z uporabo protibolečinskega sredstva. Hkrati bi se prepoved reje kokoši nesnic v kletkah, ki je bila predvidena za leto 2029, prestavila do konca leta 2034, ponovno pa bi se omogočilo tudi privezovanje psov pod določenimi pogoji in odpravilo obvezno čipiranje lastniških mačk, za kar smo si društva prizadevala vsaj dve desetletji.

Problematično je že samo izhodišče, da se zaščito živali obravnava kot nekaj, kar je treba umikati takoj, ko postane za rejce zahtevnejše ali dražje oziroma ko nastopi druga vlada. Dobrobit živali bi morala biti ena temeljnih vrednot zakonodaje, ne pa nekaj, kar se prilagaja interesom gospodarske panoge.