Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko govori Aleš Valič, govori premišljeno. Brez potrebe po velikih besedah, čeprav bi si jih glede na njegovo bogato ustvarjalno pot lahko privoščil. Eden najvidnejših slovenskih igralcev, profesor umetniške besede in letošnji prejemnik Borštnikovega prstana ostaja človek, ki ga zanimajo ljudje, zgodbe in nenehno iskanje smisla v svetu okoli sebe.

Skozi kariero ste upodobili nešteto različnih značajev. Vas je kateri od njih prisilil, da ste na novo premislili svoje poglede in vrednote?

Ob vsaki vlogi igralci odkrivamo svetove novih oseb, ki jih ustvarjamo. Skozi delo spoznavamo značaje, usode in življenjske zgodbe ljudi, ki jih sicer nikoli ne bi srečali. Zato se tudi naši pogledi in vrednote tako nenehno spreminjajo in dograjujejo. Ob vlogah vedno znova premišljujem o smislu in bistvu življenja.

Seveda pa nekatere vloge bolj vznemirijo mojo notranjost. Takšni so bili na primer Sokratv Sokratovem zagovoru, Jago vOthellu, Lopahin vČešnjevem vrtu, Woland vMojstru in Margareti, Baron de Teive vVzgoji stoika, pa Salieri vAmadeusuin še bi lahko našteval. Tudi Moritz Stiefel izPomladnega prebujenjaje močno razburkal mojo mlado dušo in me nekako postavil na prepih v občutljivih mladih letih.

Kaj po vašem mnenju v času družbenih omrežij in hitrih vsebin ostaja bistvo dobrega igralca?

Bistvo dobrega igralca je zagotovo sposobnost biti medij za najrazličnejše vsebine vlog, ki jih igra ...