Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Je psihologinja, doktorica psihoterapevtske znanosti z Univerze Sigmunda Freuda in terapevtka, ki ljudem pomaga premagovati življenjske krize. O življenjskih spremembah in stiskah veliko ve iz prve roke, zaradi teh pa je, kot opisuje sama, boljši človek in boljša terapevtka.

Pri 24 letih je zaradi glivičnega meningitisa povsem izgubila vid. V zadnjem času se spoprijema z novimi življenjskimi izzivi, kamor sodi tudi redna spremljevalka – jutranja tesnoba. Na petkovo jutro sva spregovorili o tem, kako se spopada z njo ter kako je videti iskanje notranjega zadovoljstva in smisla v času življenjskih kriz.

Marsikdo se verjetno čudi, da tudi vas, psihologinjo, kdaj stisne tesnoba.

Ljudje me sprašujejo, kako je možno, da tudi meni ni vedno lahko, ko pa sem psihologinja. Kot da psihologi nimamo čustev ali težjih občutkov. Seveda jih imamo. Pomembna razlika je v tem, da znam s svojimi težkimi čustvi bolje ravnati.

Kaj to pomeni?

Ob vseh stvareh, ki so se mi zgodile, bi lahko bila globoko depresivna. Vendar sem se z leti naučila, kako se podpreti. Ogromno sem na morju, brez tega ne bi zmogla prebroditi vseh kriz zadnjih let. Čedalje bolj »morska« sem. Vedno znova prepoznavam, kako zelo mi morje v tem življenjskem obdobju pomaga. Živim med morjem in Ljubljano, kar pomeni, da si moram slepa, brez avta in s psom vsak teden organizirati prevoz tja in nazaj. Verjemite, to res ni mačji kašelj. (smeh)

Aktivno skrbite za to, kako se počutite …

Verjamem, da sem zaradi vseh stvari, ki so se mi zgodile (od slepote do drugih prelomnic v življenju, ki jih je bilo v zadnjih letih res ogromno), danes boljši človek. Zato lahko danes več dam. Zdaj so moje terapije svetlobna leta boljše, kot so bile pred 25 leti, ko sem prišla s faksa.

Lahko se sliši še tako pocukrano, ampak vse, kar sem pretrpela, doživljam kot veliko bogastvo, ki ga lahko predajam. Moje delo mi osmišlja moje življenje in bolečine, rane, pa tudi majhne in velike zmage, ki sem jih doživela. Tudi to je lahko ena izmed strategij odpornosti – eden izmed mehanizmov za preživljanje tesnobe. Vem, da rastem, in skozi vse to postajam boljši človek.

Je sploh mogoče živeti brez tesnobe?

Življenje brez tesnobe seveda ni možno. To je tako, kot bi rekli ...