Mediaspeed

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Športniki pogosto pravijo, da je slovo od kariere podobno izgubi dela identitete. Kako je bilo s tem pri vas? Kaj je bilo najtežje?

Še vedno me veliko ljudi prepozna, ogovori, prosi za podpis, selfi … Z veseljem z mano izmenjajo nekaj besed. To se še ni čisto izgubilo. Zelo velik del kariere sem svojo identiteto povezovala z rezultati in zdaj poskušam to čim bolj spremeniti. Sem v stiku z normalnim svetom. Mojima nečakinjama je bilo čisto vseeno, ali sem bila prva ali zadnja, samo da sem prišla domov. Enako so name gledali moja psička in prijatelji. Ni konec sveta, če nisi dober. Skoraj vsak teden imaš možnost pokazati pripravljenost.

Moji uspehi in neuspehi niso tisto, kar me določa. Sem Ilka, človek, bila sem profesionalna smučarka. Zdaj sem »samo« Ilka. Ne vem, ali sem kaj dosti drugačna. Še vedno sem »lapasta«, veliko govorim, imam nalezljiv nasmešek, vedno sem nasmejana, vesela, pozitivna … No, nekaj časa se nisem imela tako fino, saj sva imeli s psičko ogromne izzive, a so se na srečo stvari umirile in uredile.

Nam lahko zaupate, kaj je bilo?

Moja psička je imela kostnega raka, zato so ji morali amputirati tačko. Začelo se je tako, da je začela šepati ...

Marsikdo meni, da ste se med športno kariero morali marsičemu odreči. Kako ste to doživljali vi?

Čemu točno sem se odrekala?! Morda se je kdaj zdelo, da ne morem na kakšen rojstni dan ali se družiti z vrstniki. Saj bi lahko šla, popila kakšen kozarec ali dva, vendar bi to pomenilo, da bi bili treningi naslednje tri dni zaman. Veselje sem našla drugje. Fino je bilo iti na trening, se mučiti ...

Pred kratkim smo videli, da vam gre lepo tudi na ljubezenskem področju. Na gala dogodku v Mariboru ste prišli v družbi postavnega spremljevalca.

Ta sreča me je prvič srečala že pred nekaj leti. Vendar je bilo takrat preprosto preveč vsega in preveč drugega, da se ni izšlo tako, kot bi si oba želela ...