osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Avtor Dušan Čater je uspešno kombiniral reportažni del aktualnih dogajanj z zanimivimi podatki iz Lovšinove biografije, zato je knjiga zanimiva tudi za tiste, ki našo punk legendo dobro poznajo. Dušan nam je povedal, kako je bilo sodelovati z rock zvezdnikom.

Je bilo pisanje knjige o Peru Lovšinu bolj naporno ali bolj zabavno od pisanja drugih knjig?

Drugače. Na trenutke bolj naporno, vsekakor pa bolj zabavno. Ko smo se dogovorili, bolje rečeno Perota prepričali, da je privolil v biografijo, je Pero predlagal, da grem kam skupaj z njim, da se bova bolje spoznala, da ga začutim in podobno. In tako sem ga eno leto spremljal na koncertih, na takšnih in drugačnih zabavah, celo na predavanju sem bil, ki ga je imel Pero na fakulteti v Osijeku. To je bilo včasih kar naporno … Človek mojih let ni vedno pripravljen na rokenrol. Je bilo pa tudi zabavno, fino sva se imela, a na koncu avtor vedno pristane sam za kompjuterjem in skuša izločiti nekaj iz spomina.      

Kaj vas je najbolj presenetilo, ko ste se začeli družiti z njim?

Da sploh ne grize … Šalo na stran. Ne morem reči, da me je kaj posebej presenetilo. Sem velik oboževalec njegove glasbe, sploh Pankrtov in sem vedel, kaj lahko pričakujem. Oba sva tudi doma na Kodeljevem in sva se poprej že nekajkrat srečala. Nasploh je Slovenija precej majhna država, kjer vsi, kot se nam zdi, že »vse« vemo o vsakem.

osebni arhiv

Se je Pero kaj vpletal v vaše pisanje, glede na to, da je tudi sam nekoč veliko pisal?

Že na začetku, še preden sva se bolje spoznala, sva se strinjala, da nočeva neke klasične biografije v smislu: Peter Lovšin se je rodil … Mati in oče sta bila ... In tako naprej. Ko sva naredila en tak brainstorming, recimo, je šlo precej gladko. Moj slog pisanja mu je bil znan že iz mojih prejšnjih del in mi je povsem zaupal. Glede na to, da je tudi sam dober z besedami, prekaljen novinar in tekstopisec, pa sem to s pridom izkoristil in mu na nekaterih mestih prepustil besedo. To pomeni, da je sam popisal del svojega obdobja in se pod tem tudi podpisal.

V knjigi prepletate aktualno dogajanje s spomini. Je bilo težko najti ravnovesje med vsebinami?

Ne. Kot rečeno, o konceptu sva dobro premislila, nekaj obrtnega znanja in izkušenj pa sva si s časom tudi nabrala.

Katera je vaša najljubša Perova pesem?

Težko bi izbral samo eno. Denimo Adijo Ljubljana, Ti lahko, Gospodar od Pankrtov, Marš za mir z novega albuma Za sto let naprej … in še bi se našlo.