Osebni arhiv Anja Suvorov

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Piranskem zalivu je nastala Morska oaza Piran, petnadstropna betonska hiša, ki je postala dom ribam, školjkam in rakom. Dokumentarni film spremlja njen nastanek, zahtevni potop in čudež življenja, ki se je vanjo naselilo že po nekaj dneh. »Že po treh dneh so prišle prve jate rib fratrov,« pravi biolog Lean Fonda. »Vsak potop je presenečenje, vedno odkriješ kaj novega,« dodaja soavtorica projekta dr. Irena Fonda. Podvodni fotograf Arne Hodalič pa poudarja: »Struktura daje možnost, da se na povsem golih tleh začne pisati nova zgodba.« Morska oaza Piran je tako zibelka novega življenja in dokaz, da lahko človek z morjem sodeluje, ne le posega vanj.

Morska oaza Piran – zibelka življenja na morskem dnu

Na dnu Piranskega zaliva se skriva nekaj, česar tam še nikoli ni bilo. Med peskom in muljem, kjer je življenje le redko našlo oporo, zdaj stoji Morska oaza Piran – petnadstropna betonska struktura, težka kar 80 ton. Čeprav je narejena iz betona in železa, je njen pravi namen življenje.

Film nas popelje skozi celoten proces gradnje – od idejne zasnove in ulivanja betonskih elementov ter njihovega spuščanja na morsko dno pa vse do prvih prebivalcev, ki so se začeli naseljevati. In ti niso čakali dolgo. »Že po treh dneh, ko je bila struktura postavljena, so prišle prve jate rib fratrov in takoj našle zatočišče. Videli smo celo tuno in balestre. Vse se je zgodilo hitreje, kot smo si upali pričakovati,« pripoveduje biolog Lean Fonda.

Osebni arhiv Anja Suvorov

Z vsakim potopom je oaza bogatejša. »Na površinah so že ostrige, videli smo kanestrele. Najlepše pa je, da je vsakič kaj novega. Vsak potop je drugačna zgodba,« pravi dr. Irena Fonda z Zavoda YouSea.

Podvodni fotograf Arne Hodalič dodaja: »Najprej se prilepijo majhni organizmi – alge, školjkice. Nato pridejo drobne ribice in kasneje tudi velike ribe. Struktura daje možnost, da se na povsem golih tleh začne pisati nova zgodba.«

Toda Morska oaza Piran ni le dom, temveč tudi raziskovalni modul. »Na takih strukturah se pogosto pojavijo pionirske in tudi tujerodne vrste. Že zdaj smo opazili polipe meduz in posebne mahovnjake,« pojasnjuje dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Piran.

Zavod Yousea

Morski biolog prof. dr. Tom Turk opozarja na širši kontekst: »Včasih so na naših obalah makroalge in morske trave tvorile prave podvodne gozdičke, ki so bili zatočišče številnih živali. Danes teh habitatov skoraj ni več. Zato so umetne strukture, kot je Morska oaza Piran, še toliko bolj pomembne, saj vračajo življenju prostor, ki ga je izgubilo.«

Za scenaristko in voditeljico dokumentarnega filma Anjo Suvorov ima oaza tudi simbolni pomen: »Morska oaza Piran ni le kup betona, temveč upanje, dokaz, da lahko s sodelovanjem ustvarimo nove začetke.«

Zavod Yousea

Projekt je šele prvi korak. »Naša želja je, da bi v prihodnje postavili še vsaj dvajset podobnih struktur, vsako nekoliko drugačno, da bi videli, kako jih morski svet sprejema,« razlaga Lean Fonda.

Morska oaza Piran je tako postala zibelka novega življenja in hkrati znanstveni laboratorij. Dokazuje, da lahko človek v morju pusti sled, ki ni uničenje, temveč prostor, kjer narava znova dobi priložnost.