"Vstopijo v svet umetnosti. To je počasna evolucija," je dejal francoski filozof, ki je želel predstaviti idejo dvojnega trenda. "Ko popularna umetnost resnična umetnost - umetnost zaradi umetnosti same, ko ne poskuša biti nič drugega kot le to."

V delu Aisthesis: Prizori iz estetskega režima umetnosti, ki ga je v slovenščino prevedla Sonja Dular, Ranciere v štirinajstih poglavjih premisli štirinajst umetniških primerov (politik) kot dogodkov ali celo motenj.

Estetski režim umetnosti je paradigma, ki s svojo strukturo povezav med umetnostjo in vsakdanjim presega klasično teritorialnost praks, veščin in tradicionalnih klasifikacij umetnosti; dogaja se v preseganju meja med umetniškimi praksami in življenjem.

Začetek estetske revolucije Ranciere postavlja več kot stoletje pred čas, ko so avantgardisti in modernisti dejali, da so spremenili senzualno izkušnjo. "Poskusil sem pokazati, kako se transformirajo razmerja med umetnostjo, neumetnostjo in prozaično umetnostjo," je pojasnil.

Gre za primere iz umetnosti in diskurzov o umetnosti, ki v obdobju od 1764 do 1941 postopoma uvajajo pred tem neraziskane načine ustvarjanja, produkcije, sprejemanja in mišljenja umetnosti, so zapisali v Maski, ki je dogodek organizirala. Pri tem ga ne vodi težnja po redefiniciji modernizma, ampak mu gre za mišljenje tistega, kar je v modernistični paradigmi predstavljalo estetsko motnjo.

V pogovoru se je dotaknil tudi dela Nerazumevanje: politika in filozofija. Kot je pojasnil, ni nikoli nameraval spisati politične teorije, pisal je o emancipaciji estetike. "Pomembno mi je bilo pokazati željo delavcev po življenju drugačnega življenja."

Delo temelji na tem, da skupina ljudi govori, ne prepoznajo pa je kot govoreče. "Seveda pa je politika na nek način tudi stvar estetike," je še dodal.

Ranciera in Pascala Brucknerja, ki sta Slovenijo obiskala v sklopu 31. slovenskega knjižnega sejma, je danes sprejel tudi predsednik Borut Pahor, prihodnje dva dni pa bo potekala tudi konferenca o razsežnostih Rancierove teorije. Kot so zapisali organizatorji, želi ta premisliti Rancierovo politično konceptualizacijo čutnega.