Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

HBO-jeva serija Silicijeva dolina je komedija, vendar scenaristi nasvete iščejo od ljudi, ki jim je prava dolina poznana do obisti in prebirajo tehnološke spletne strani. Marsikaj bi se lahko dogodilo tudi v resnici, ne le v fikciji. Zato je veliko več kot niz geekovskih šal in reprezentira dejansko kulturo in obnašanje ljudi v tehnološki prestolnici sveta.

Silicijeva dolina je v zavesti nekaterih »Indija Koromandija«, kjer se rojevajo čuda tehnološkega sveta in je vsem prišlekom z rožicami postlano. Realnost je kajpada drugačna, a vseeno je serija pridobila gledalstvo. Polna je majhnih resničnih podrobnosti, zato prebivalci prave doline v šali pravijo, da serija ne sodi v žanr komedije, temveč drame. In to do korenin. Ime in »kampus« fiktivnega tehnološkega podjetja Hooli sta na primer sumljivo podobna Googlovima, kuhinja je zrcalna podoba kuhinj uspešnih podjetij, vse tja do sloganov, ki visijo s sten.

Kopirana resničnost

Niso pa samo predmeti in scene vzeti iz resničnosti. V prvi sezoni serije se kot izvajalec na zabavi pojavil MC Hammer. Nobene fikcije ni v tem. On in pa še cela vrsta drugih slavnih glasbenikov radi gostuje, ko jih povabijo. Čeprav so zapleti izmišljeni, pa niso popolna fikcija. Richard Hendricks se na vse pretege napreza, da bi razvil program, s katerim bi glasbeniki hitro in enostavno preverili, ali njihova nova skladba krši avtorske pravice drugih. A na koncu razvije najboljši algoritem stiskanja podatkov. Nič neobičajnega ni, da človek ali podjetje začne razvijati neko stvar, končni rezultat pa je nekaj popolnoma drugega. Hitre spremembe, novi cilji ali popolnoma drugačni izdelki od zamišljenih so v pravi dolini nekaj popolnoma običajnega. Veliko zagonskih podjetij na primer razvije izdelek, s katerimi zaslovi po »nesreči«.

Izdelano po nesreči

Hendricks algoritem razvija med življenjem in delom v inkubatorju, kjer mu ni treba plačevati najemnine v zameno za nekaj deleža v podjetju. Inkubatorji so realnost, Dropbox in Airbnb sta svoje »življenje« začela v enem od njih. A nekaj fikcije v tem vsekakor je. Resnični inkubatorji nudijo mentorstvo in mreženje (povezave z investitorji, strokovnjaki itd.), ne pa bivanja in hrane. Je pa res, da je večina tehnoloških podjetij nastala v garaži ali dnevni sobi. Google, Apple, HP in še cela vrsta drugih so živi dokaz, saj so nastali v »garažah« Silicijeve doline.

V seriji je realno prikazano, kako med seboj sodelujejo in delajo programerji. Ko mora skupina ostati organizirana in osredotočena na razvijanje programov, se dostikrat srečujejo na »stoječih« sestankih. Inženirji stojijo, ko podajajo poročila in se dogovarjajo o naslednjih korakih, zato so srečanja kratka in osredotočena. Še marsikaj je prikazano realno. Primer, ko zaposleni v podjetju ni več potreben, a je predragocen, da bi odšel drugam. Tem ni treba ničesar delati, še vedno pa dobivajo delež v nastajajočem podjetju ali pa drugače dobivajo sredstva za življenje. Taktiko med drugimi uporablja tudi Google.

Kot bi bili oni pravi

Direktorji fiktivnih podjetij so tudi prav tako podobni onim pravim iz mesa in krvi ali pa so »sestavljeni« iz lastnosti več njih. Vodja podjetja Hooli Gavin Belson je velik oboževalec »gurujev«, oznaka za posameznike specialiste za tehnična področja, zanimajo ga futuristični projekti in hoče biti neusmiljen, čeprav ima na obrazu vedno nasmešek. V zadnji sezoni investitorji izgubijo zaupanje v vodstvene sposobnosti Hendricksa, zato ga odpustijo z mesta direktorja. Morda se sliši čudno, a tudi takšne stvari se dogajajo. Še celo Jobs je bil, sicer je tega že dolga in čez leta se je zmagoslavno vrnil, odpuščen iz Appla. Pa še cel niz drugih.