Ob Martinovem: pozor, kozarec vina pri 30. ni enak kot pri 60. letu
Kozarec vina ima lahko z leti drugačen učinek na telo. Spreminjajo se presnova, telesna sestava in občutljivost za alkohol, z njimi pa tudi zdravstvena tveganja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Martinovo je praznik, ko se na številnih mizah znajde kozarec vina, pogosto pa tudi kakšen več. Ob tem marsikdo opaža, da alkohol danes prenaša drugače kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Če smo nekoč po večernem druženju naslednje jutro brez večjih težav vstali, se lahko pozneje zgodi, da že manjša količina vina vpliva na spanje, počutje in energijo naslednji dan.
Toda ali je za to res kriva starost? Raziskave kažejo, da se odziv telesa na alkohol skozi življenje lahko spreminja. Pri tem ne gre za ostre meje med desetletji, temveč za postopne spremembe in zdravstvena tveganja, ki se z leti kopičijo.
Po 30. letu: Vino lahko pokvari spanec, čeprav hitreje zaspimo
Po napornem dnevu se kozarec vina marsikomu zdi prijeten način sprostitve. Alkohol lahko sprva povzroči zaspanost in skrajša čas, ki ga potrebujemo, da zaspimo. Vendar to še ne pomeni, da bomo tudi dobro spali.
Ko telo alkohol razgrajuje, se lahko spanje v drugi polovici noči poslabša. Pogostejša so prebujanja, alkohol pa vpliva tudi na fazo REM, ki je pomembna za normalno delovanje možganov in čustveno predelavo informacij. Posledično se lahko zjutraj zbudimo utrujeni, čeprav smo v postelji preživeli dovolj ur.
To seveda ne velja samo za tridesetletnike. Vendar je prav v obdobju, ko usklajujemo službo, družino in številne obveznosti, lahko že ena slabo prespana noč precejšnja obremenitev.
Ne gre zanemariti niti energijske vrednosti vina. Kozarec s približno 150 mililitri vina lahko vsebuje okoli 120 do 130 kalorij, odvisno od vrste in vsebnosti alkohola. Če vino pijemo redno, lahko predstavlja nezanemarljiv dodaten energijski vnos.
Po 40. letu: Pozornost velja nameniti krvnemu tlaku in jetrom
V štiridesetih letih se pri številnih ljudeh začnejo izraziteje kazati posledice dolgoletnih življenjskih navad. Med njimi je tudi redno uživanje alkohola, četudi gre zgolj za vino ob večerji.
Alkohol lahko prispeva k zvišanju krvnega tlaka. Raziskava, objavljena leta 2024 v reviji The American Journal of Medicine, je pri več kot 100.000 odraslih pokazala povezavo med večjim uživanjem alkohola in višjim krvnim tlakom. Pomembno je, da rdeče vino pri tem ni predstavljalo izjeme.
Redno pitje lahko vpliva tudi na jetra. Ta alkohol razgrajujejo, pri dolgotrajni prekomerni izpostavljenosti pa se lahko razvijejo zamaščenost jeter, vnetje in sčasoma tudi resnejše okvare. Težava je, da zgodnje spremembe pogosto ne povzročajo očitnih simptomov.
Pri ženskah se lahko v obdobju perimenopavze pojavijo tudi motnje spanja in vročinski oblivi. Alkohol lahko pri nekaterih ženskah te težave dodatno poslabša.
Po 50. letu: Enaka količina vina lahko učinkuje močneje
Z leti se telesna sestava postopoma spreminja. Mišične mase je običajno manj, pogosto se zmanjša tudi delež vode v telesu. Ker se alkohol porazdeli predvsem po telesni vodi, lahko enaka količina popitega vina pri nekaterih starejših odraslih povzroči višjo koncentracijo alkohola v krvi kot v mlajših letih. To pomeni, da lahko dva kozarca vina učinkujeta močneje, kot smo bili vajeni, čeprav pijemo enako količino kot nekoč.
Po 50. letu postajajo vse pomembnejša tudi dolgoročna zdravstvena tveganja. Alkohol je dokazano povezan s povečanim tveganjem za več vrst raka, med drugim raka dojk, jeter, požiralnika ter debelega črevesa in danke.
Posebej pomembno je opozorilo glede raka dojk. Tveganje je povezano tudi z manjšimi količinami alkohola, zato trditev, da je kozarec rdečega vina vsak dan koristen za zdravje, nima ustrezne znanstvene podlage.
Po 60. letu: Večja nevarnost padcev in težav zaradi zdravil
V poznejših letih postane pomembno tudi to, kako alkohol vpliva na ravnotežje, odzivnost in zdravila, ki jih posameznik jemlje. Alkohol upočasni odzive, poslabša koordinacijo gibov in vpliva na presojo. Pri starejših ljudeh, ki imajo lahko že sicer slabše ravnotežje ali manjšo mišično moč, to poveča nevarnost padcev in poškodb.
Posebno pozornost je treba nameniti kombiniranju alkohola z zdravili. Nekatera uspavala, pomirjevala in protibolečinska zdravila lahko v kombinaciji z alkoholom povzročijo izrazito zaspanost, omotico ali celo nevarno upočasnitev dihanja. Alkohol lahko vpliva tudi na delovanje nekaterih zdravil za kronične bolezni. Ob tem raziskave povezujejo dolgotrajno čezmerno pitje tudi s slabšim kognitivnim delovanjem. Vendar vsaka pozabljivost po kozarcu vina še ne pomeni trajne poškodbe možganov.
Je rdeče vino res bolj zdravo?
Rdeče vino vsebuje polifenole, med njimi resveratrol, ki so jih znanstveniki proučevali zaradi njihovih morebitnih ugodnih učinkov na zdravje. Prav zaradi teh snovi se je dolgo ohranjalo prepričanje, da je zmeren kozarec rdečega vina koristen za srce.
Toda raziskave niso dokazale, da bi koristi teh snovi odtehtale tveganja, povezana z alkoholom. Polifenole lahko dobimo tudi iz grozdja, jagodičevja in drugih rastlinskih živil, ne da bi pri tem zaužili alkohol.
Obsežna metaanaliza, objavljena leta 2023 v reviji JAMA Network Open, ni potrdila, da bi ljudje, ki pijejo manjše količine alkohola, zaradi tega živeli dlje od ljudi, ki dosledno ne pijejo.
Za zdravje torej ni odločilno, ali pijemo rdeče ali belo vino, temveč predvsem koliko alkohola zaužijemo in kako pogosto ga pijemo. Martinovo je lahko priložnost za druženje in praznovanje, vendar velja vedeti, da alkohol ni brez tveganja niti takrat, ko ga pijemo v manjših količinah. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da ni mogoče določiti povsem varne količine alkohola glede tveganja za nastanek raka. Manj alkohola zato praviloma pomeni tudi manjše zdravstveno tveganje.
