Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na področju televizorjev pretresljivih novosti to leto ni. Izdelovalci se s tem ne bodo strinjali, kajti oni menijo drugače ter neprestano opletajo z dvema kraticama: UHD in HDR. Prva pomeni višjo ločljivost, štirikrat tolikšno, kot smo je vajeni pri domačem televizorju, druga pa večji dinamični razpon. Kar po telebansko pomeni, da so sočasno vidne podrobnosti tako v temnih kot v svetlih delih slike. Slednje je možno zaradi tehnologije kvantne točke svetila v ozadju televizorja, zaradi katerega je slika svetlejša ter črna barva bolj črna. Oziroma, če povemo vse skupaj nekoliko drugače – slika je ostrejša, svetlejša, barva pa so poudarjene.

Ker ni vsebin, ki bi bile naravno narejene v višji ločljivosti in z večjim dinamičnim razponom, algoritem v televizorju umetno povzdigne tako ločljivost kot dinamični razpon. Rezultat je sicer lahko na prvi pogled bolj »kvalitetna« slika, vendar po drugi strani tudi manj naravna. V skrajnem primeru lahko govorimo, da slika izgubi globinsko perspektivo. Kot bi vsi v ospredju slike stali pred kuliso. Ali drugače. Kot da bi slika imela le dve ravnini. Prvo s stvarmi v ospredju in drugo z vsem drugim. Kaj to pomeni za filme, si lahko le zamislimo. Film je umetniško delo in režiser uporabi tudi omejitve tehnike za izražanje. To je približno tako, kot če bi algoritem naredil sliko impresionista ostrejšo in bi trdili, da jo je zaradi tega izboljšal.

Zanimivo je bilo opazovati navdušenje predstavnika industrije, ki je na vprašanje, ali se že splača kupiti televizor UHD, kot iz topa izstrelil »da vsekakor, takoj«. Mi bi raje dejali drugače. Splača se ga kupiti, ako je cena ugodna in če moramo zamenjati televizor polne HD-ločljivosti. Sicer pa raje še malo počakajmo. Tehnologija napreduje vsako leto in današnji televizor zastari veliko prej, kot so zastarevali televizorji HD.