V Sloveniji skoraj 200 zavrnitev vitamina K: kaj kaže nova raziskava?
Lani so starši v Sloveniji pri 196 novorojenčkih zavrnili vitamin K. Nova raziskava opozarja na večje tveganje za nevarne krvavitve.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vse več staršev v ZDA se odloča, da njihov novorojenček po rojstvu ne bo prejel injekcije vitamina K. Čeprav gre za preventivni ukrep, ki ga zdravniki uporabljajo že desetletja, se med starši pojavljajo pomisleki o njegovi varnosti in potrebnosti. Nova obsežna ameriška raziskava zdaj razkriva, kakšne so lahko posledice opustitve te zaščite.
Raziskava, objavljena 5. novembra 2026 v ugledni medicinski reviji JAMA, je zajela več kot 5,2 milijona novorojenčkov. Pokazala je, da imajo otroci, ki ob rojstvu ne prejmejo intramuskularnega vitamina K, občutno večje tveganje za krvavitve, tudi tiste v možganih.
Za Svet24 smo pridobili tudi najnovejše slovenske podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki kažejo, da so starši leta 2025 preventivno dajanje vitamina K zavrnili pri 196 novorojenčkih.
V Sloveniji vitamin K zavrnili pri 196 novorojenčkih
Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije se je leta 2025 v Sloveniji rodilo 16.751 živih otrok. Velika večina, 16.275 novorojenčkov oziroma 97,2 odstotka, je vitamin K prejela z injekcijo v mišico. Dodatnih 247 otrok oziroma 1,5 odstotka ga je prejelo skozi usta.
Pri 196 novorojenčkih, kar predstavlja 1,2 odstotka vseh živorojenih otrok, so starši preventivno dajanje vitamina K zavrnili. Pri 13 otrocih vitamin ni bil apliciran iz drugih razlogov, pri 20 pa podatek ni bil znan oziroma ni bil zabeležen.
Ali se tudi pri nas povečuje število staršev, ki zavračajo vitamin K, za zdaj ni mogoče ugotoviti. »Za prejšnja leta podatki niso uporabni, ker ni bilo celovitega poročanja,« so pojasnili na NIJZ.
Raziskava zajela več kot pet milijonov otrok
Ameriški raziskovalci so analizirali zdravstvene podatke 5.240.780 otrok, rojenih med letoma 2017 in 2025. Med njimi jih 234.825 oziroma 4,5 odstotka ob rojstvu ni prejelo injekcije vitamina K. Zanimalo jih je, kako pogosto so se v prvih šestih mesecih življenja pojavljale krvavitve in ali obstajajo razlike med otroki, ki so prejeli preventivno injekcijo, in tistimi, ki je niso.
Rezultati so pokazali pomembno razliko. Med 10.000 otroki brez intramuskularnega vitamina K so krvavitve zabeležili pri 288, medtem ko je bilo med 10.000 prejemniki injekcije takšnih primerov približno 186.
Tudi ko so raziskovalci upoštevali različne dejavnike, med drugim gestacijsko starost, spol otroka, starost matere in socialno-ekonomske okoliščine, je bilo tveganje za krvavitve pri otrocih brez injekcije vitamina K za 47 odstotkov večje. Po statističnih izračunih je bilo neprejetje injekcije pri vsakih 114 novorojenčkih povezano z enim dodatnim primerom krvavitve v prvih šestih mesecih življenja.
Pri tem je pomembno poudariti, da so raziskovalci spremljali različne vrste krvavitev, ne izključno tistih, ki so bile potrjeno posledica pomanjkanja vitamina K.
Tveganje za možganske krvavitve več kot dvakrat večje
Posebej skrb vzbujajoči so rezultati, povezani s krvavitvami znotraj lobanje. Te so lahko za dojenčka izjemno nevarne, saj lahko povzročijo trajne poškodbe možganov, razvojne težave ali celo smrt. Med otroki, ki niso prejeli injekcije vitamina K, so takšne krvavitve zabeležili pri 33 na 10.000 otrok, med prejemniki vitamina K pa pri 13,2 na 10.000 otrok.
Po prilagoditvi za druge dejavnike je bilo tveganje pri otrocih brez injekcije 2,43-krat večje. Razlika je bila še nekoliko izrazitejša pri krvavitvah, ki so se pojavile po odpustu iz porodnišnice. V tem obdobju je bilo tveganje za krvavitve znotraj lobanje pri otrocih brez intramuskularnega vitamina K približno 2,7-krat večje.
Raziskovalci so ugotovili tudi večjo pogostost smrti med hospitalizacijo ob rojstvu, pri katerih je bila sočasno zabeležena diagnoza krvavitve. Vendar opozarjajo, da iz zdravstvenih zapisov ni mogoče ugotoviti, ali je bila krvavitev neposredni vzrok smrti.
Zakaj novorojenčki potrebujejo vitamin K?
Vitamin K je nujen za normalno strjevanje krvi. Brez zadostnih količin telo ne more učinkovito tvoriti nekaterih beljakovin, ki sodelujejo pri zaustavljanju krvavitev.
Novorojenčki so za njegovo pomanjkanje posebej občutljivi. Med nosečnostjo se namreč prek posteljice prenese le majhna količina vitamina K, zato se otroci rodijo z nizkimi zalogami. Poleg tega materino mleko vsebuje razmeroma malo tega vitamina, črevesna mikrobiota, ki sodeluje pri njegovi presnovi, pa se po rojstvu šele razvija.
Pomanjkanje lahko povzroči tako imenovano krvavitev zaradi pomanjkanja vitamina K oziroma VKDB (vitamin K deficiency bleeding). Zdravniki razlikujejo med zgodnjo, klasično in pozno obliko te krvavitve. Posebej nevarna je pozna oblika, ki se lahko pojavi od prvega tedna do šestega meseca življenja, najpogosteje med drugim in osmim tednom.
Pri pozni obliki VKDB se po podatkih strokovne literature krvavitve znotraj lobanje pojavijo pri približno 30 do 60 odstotkih prizadetih dojenčkov. Nevarnost je tudi v tem, da se lahko krvavitev razvije pri otroku, ki pred tem ni kazal nobenih znakov bolezni.
V ZDA delež otrok brez injekcije narašča
Ameriška raziskava ni pokazala le razlik v tveganju za krvavitve, temveč tudi izrazit porast neprejemanja intramuskularnega vitamina K. Leta 2017 injekcije ni prejelo 3,1 odstotka novorojenčkov, leta 2025 pa že 6,8 odstotka.
V istem obdobju je naraščala tudi pogostost krvavitev. Med otroki brez injekcije se je povečala z 225 na 394 primerov na 10.000 rojstev, med prejemniki vitamina K pa s približno 137 na 222 primerov. Zakaj se je število krvavitev povečevalo v obeh skupinah, raziskovalci niso mogli zanesljivo pojasniti. Opozarjajo, da bi lahko na rezultate vplivale spremembe v beleženju diagnoz in zdravstvenem stanju novorojenčkov.
Podobne ugotovitve je prinesla tudi velika švedska raziskava, objavljena letos v reviji JAMA Pediatrics, ki je zajela več kot dva milijona otrok. Tudi tam so ugotovili večje tveganje za krvavitve pri otrocih, ki niso prejeli preventivne injekcije vitamina K.
Ali je mogoče vitamin K nadomestiti s kapljicami?
Vitamin K je mogoče novorojenčku dati tudi skozi usta, vendar takšna zaščita ni povsem enakovredna enkratni intramuskularni injekciji, predvsem pri preprečevanju poznih krvavitev. Pri oralnem dajanju je praviloma potrebnih več odmerkov, učinkovitost pa je odvisna tudi od njihovega pravilnega in pravočasnega jemanja ter otrokove sposobnosti absorpcije vitamina.
Ameriška raziskava ni imela podatkov o tem, ali so otroci, ki niso prejeli injekcije, vitamin K morda dobili skozi usta. Zato rezultatov ni mogoče enačiti s tveganjem pri otrocih, ki niso prejeli nobene oblike vitamina K.
Tudi v Sloveniji se uporabljata oba načina aplikacije, vendar je glede na podatke NIJZ intramuskularno dajanje daleč najpogostejše.
Redek zaplet, ki ima lahko hude posledice
Avtorji ameriške raziskave poudarjajo, da gre za opazovalno raziskavo, zato iz rezultatov ni mogoče neposredno dokazati vzročno-posledične povezave. Kljub temu ugotovitve dopolnjujejo dolgoletne strokovne dokaze o pomenu preventivnega dajanja vitamina K.
Večina otrok, ki vitamina K ne prejme, sicer ne bo doživela nevarne krvavitve. Težava pa je, da zdravniki ne morejo zanesljivo napovedati, pri katerem novorojenčku bi se lahko razvil ta redek, a potencialno življenjsko ogrožajoč zaplet. Prav zato se vitamin K novorojenčkom daje preventivno, še preden se pojavijo kakršnikoli znaki pomanjkanja.