Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 10 min.

Zakaj nekateri obožujemo novosti, drugi pa rutino? Se lahko spremenimo?


16. 11. 2026, 05.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Naš odnos do sprememb, novih izkušenj in ustaljenih navad oblikujejo osebnost, vrednote in življenjske izkušnje. Koliko lahko nanj vplivamo sami?

človek z nahrbtnikom v gozdu
Pexels
Nekatere med nami najbolj osrečujejo nova doživetja, neznani kraji in občutek, da nas za naslednjim ovinkom čaka nekaj nepričakovanega.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Nekateri se vsako leto vračamo na isti kraj, kjer nas pričakajo znana plaža, priljubljena restavracija in prijeten občutek domačnosti. Drugi si težko predstavljamo, da bi počitnice preživeli tam, kjer smo že bili. Privlačijo nas neznane dežele, drugačne kulture in doživetja, za katera vnaprej ne vemo, kako se bodo razpletla. Podobne razlike se kažejo tudi pri delu, vsakodnevnih navadah in preživljanju prostega časa. Medtem ko nas ustaljen ritem lahko pomirja in osrečuje, lahko nekoga drugega enaka predvidljivost spravlja v dolgčas.

Od kod tako različne potrebe? Psihologija kaže, da imata tako želja po novostih kot potreba po stabilnosti svoje korenine v naši osebnosti, motivaciji in vrednotah. Toda naše preference niso povsem nespremenljive. Skozi življenje se lahko razvijajo, nanje vplivajo izkušnje, do določene mere pa jih lahko spreminjamo tudi zavestno. Zato se velja vprašati, koliko smo pri svojih življenjskih izbirah zvesti svoji naravi in koliko zgolj navadam, ki smo jih skozi leta utrdili.

Zakaj nas privlačijo tako različne stvari?

Ena od pomembnih osebnostnih značilnosti, ki vplivajo na naš odnos do novosti, je odprtost za izkušnje. V psihološkem modelu velikih petih osebnostnih lastnosti opisuje našo radovednost, zanimanje za nove zamisli, pripravljenost na raziskovanje neznanega in dovzetnost za drugačne poglede na svet.

Če imamo to lastnost močneje izraženo, nas običajno bolj privlačijo raznolike izkušnje, ustvarjalno razmišljanje in učenje. Pogosteje iščemo priložnosti, da bi odkrili kaj novega, in lahko hitro izgubimo zanimanje za dejavnosti, ki nam ne ponujajo več miselnih izzivov. Pri manj izraženi odprtosti pa lahko več zadovoljstva najdemo v znanih okoliščinah, preizkušenih načinih delovanja in dejavnostih, ki jih že dobro obvladamo.

Vendar naša osebnost ni edini razlog za te razlike. Psiholog Shalom Schwartz je v svoji teoriji temeljnih človeških vrednot opisal dve pomembni skupini vrednot, ki si lahko med seboj konkurirata. Prva je odprtost za spremembe, ki vključuje samostojnost, raziskovanje in iskanje novih spodbud. Druga je ohranjanje ustaljenosti, ki vključuje varnost, tradicijo in spoštovanje družbenih pravil.

Če nam veliko pomeni samostojno odločanje, raziskovanje in odkrivanje novih možnosti, bomo verjetno pogosteje izbirali izkušnje, ki nam to omogočajo. Če visoko cenimo stabilnost, urejenost in kontinuiteto, bomo več zadovoljstva našli v življenju, ki nam zagotavlja predvidljivost in občutek trdnosti. Te vrednote lahko razvijamo hkrati, zato se naše želje pogosto razlikujejo tudi glede na življenjsko področje.

PREBERITE TUDI:

Potreba po stabilnosti ni nujno povezana s strahom pred spremembami

Pri razmišljanju o razlikah med ljubitelji novosti in rutine pogosto prehitro sklepamo, da eni premoremo več poguma, drugi pa se sprememb bojimo. V resnici ima domačnost svojo psihološko privlačnost. Znane okoliščine zahtevajo manj odločanja, zmanjšujejo negotovost in nam omogočajo, da se sprostimo brez nenehnega prilagajanja.

Ko se vračamo na priljubljeno počitniško destinacijo, nas lahko veseli prav to, da vemo, kaj nas čaka. Poznamo okolico, imamo prijetne spomine in smo že odkrili dejavnosti, ki nam ustrezajo. Podobno lahko uživamo v vsakodnevnih ritualih, dolgoletnih prijateljstvih ali delu, pri katerem smo si pridobili veliko znanja in izkušenj. Občutek domačnosti nam lahko prinaša zadovoljstvo, ki ga neznano okolje težje zagotovi.

Preberite še

Raziskovalci so leta 2022 v reviji Psychonomic Bulletin & Review objavili štiri eksperimente, v katerih je sodelovalo 498 otrok in 659 odraslih. Udeležencem so pokazali pare običajnih in nenavadnih predmetov, denimo stol s štirimi nogami in stol z desetimi nogami. Nato so jih spraševali, katerega bi želeli imeti, katerega bi raje preizkusili in o katerem bi želeli izvedeti več.

Rezultati so pokazali zanimivo razliko. Tako otroke kot odrasle so bolj privlačili neobičajni predmeti, kadar so želeli izvedeti nekaj novega, medtem ko so pri izbiri predmetov, ki bi jih dejansko imeli, pogosteje izbrali znane možnosti. Naša naklonjenost novostim je torej povezana tudi s ciljem, ki ga želimo doseči. Ko iščemo znanje in odkritja, nas privlači neznano, pri odločitvah, ki zahtevajo večjo zavezanost, pa pogosto cenimo zanesljivost.

ženska pije kavo zjutraj
Pexels
Ustaljene navade nam lahko prinašajo občutek varnosti, sproščenosti in zadovoljstva. Za nekatere so prav drobni vsakodnevni rituali najlepši del dneva.

Ta ugotovitev pomaga razumeti, zakaj lahko pri delu obožujemo nove izzive, doma pa uživamo v ustaljenem ritmu. Prav tako lahko radi raziskujemo tuje kraje, a si želimo stabilnega partnerskega odnosa in predvidljivega vsakdana.

Zakaj nekaterim rutina sčasoma postane neznosna?

Na drugi strani imamo izrazitejšo potrebo po raznolikosti in novih spodbudah. Psiholog Marvin Zuckerman je raziskoval osebnostno značilnost, imenovano iskanje vznemirjenja in novih doživetij (sensation seeking). Med njenimi razsežnostmi je opisal tudi iskanje novih izkušenj in občutljivost za dolgočasje.

Pri večji občutljivosti za dolgočasje nas lahko začnejo motiti ponavljajoče se dejavnosti, predvidljivi pogovori in okoliščine, v katerih se nič bistvenega ne spreminja. Potreba po novostih se lahko izraža kot želja po potovanjih, ustvarjanju, učenju ali spoznavanju drugačnih pogledov. Ni nujno povezana z nevarnimi podvigi ali iskanjem adrenalina.

Zanimivo je, da nas lahko dolgočasi tudi dejavnost, ki smo jo nekoč opravljali z velikim veseljem. Ko jo dovolj dobro obvladamo, se lahko zmanjša občutek izziva, ki nas je sprva motiviral. Pri tem je pomembno, koliko možnosti za nadaljnje raziskovanje nam dejavnost še ponuja.

Zato lahko denimo desetletja opravljamo isti poklic, ne da bi se ga naveličali, če se v njem nenehno učimo. Pisanje, poučevanje, raziskovanje ali ustvarjalno delo lahko vsak dan prinašajo drugačne probleme in nova spoznanja. Nasprotno nas lahko tudi razmeroma razgibano delo začne dolgočasiti, če imamo občutek, da se v njem ne razvijamo več.

Naša potreba po novostih je torej lahko povezana z željo po učenju in napredovanju. Nekaterim največ zadovoljstva prinaša poglabljanje že pridobljenega znanja, drugim raziskovanje novih področij. Oboje nam lahko omogoča osebni razvoj, če v dejavnosti še vedno najdemo zanimanje in smisel.

ženska z zanimanjem bere fajl
Pexels
Tudi delo, ki ga opravljamo vsak dan, lahko ostaja zanimivo, če nam omogoča odkrivanje novih spoznanj, razvijanje spretnosti in osebni napredek.

Ali smo z leti res vse manj odprti za novosti?

Pogosto slišimo, da smo v mladosti bolj pustolovski, z leti pa postajamo previdnejši in bolj navezani na ustaljene navade. Raziskave osebnosti sicer kažejo določene povprečne spremembe skozi življenjska obdobja, vendar razvoj ni pri vseh enak. Naše potrebe se spreminjajo tudi zaradi družinskih obveznosti, delovnih okoliščin, zdravja in življenjskih izkušenj.

Obdobje, v katerem si ustvarjamo družino ali gradimo poklicno pot, lahko na primer poveča pomen stabilnosti. Ko se okoliščine spremenijo, lahko ponovno začutimo večjo željo po raziskovanju, učenju in novih doživetjih. Tudi dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko vpliva na to, koliko nepredvidljivosti si trenutno želimo.

Obsežna metaanaliza, objavljena leta 2026 v reviji Psychological Bulletin, je združila podatke raziskav, ki so skupno zajele več kot 230.000 udeležencev. V teh raziskavah so osebnostne lastnosti merili večkrat skozi čas, kar je omogočilo spremljanje njihovega razvoja.

Raziskovalci so ugotovili, da se posamezniki razlikujemo v tem, kako se naše osebnostne lastnosti spreminjajo. Razlike v poteku sprememb so bile največje v otroštvu, pozneje so se zmanjšale, vendar so ostale prisotne skozi vse življenje. Tudi pri odprtosti za izkušnje, kjer so bile te razlike med manjšimi, razvoj ni bil pri vseh enak.

To pomeni, da starost sama po sebi ne določa, kako radovedni, odprti ali navezani na rutino bomo postali. Naša osebnost ima določeno kontinuiteto, vendar se razvija skupaj z nami.

Ali lahko zavestno spremenimo svojo osebnost?

Če smo bili vse življenje ljubitelji ustaljenih navad, se lahko vprašamo, ali bi z novimi izkušnjami postali bolj odprti za spremembe. Podobno se lahko tisti, ki nenehno iščemo nove izzive, vprašamo, ali se lahko naučimo več zadovoljstva najti v vztrajanju in poglabljanju že znanega.

Psihološke raziskave kažejo, da je spreminjanje osebnostnih značilnosti mogoče, vendar zahteva več kot zgolj odločitev, da bomo odslej drugačni.

Leta 2024 so raziskovalci z Univerze v Zürichu v reviji Communications Psychology objavili sistematični pregled raziskav, v katerih je skupno sodelovalo 7719 udeležencev. Zanimalo jih je, ali lahko svojo osebnost spreminjamo namenoma in kateri pristopi so pri tem učinkoviti.

Ugotovili so, da sama želja po osebnostni spremembi le šibko napoveduje dejanske spremembe. Boljše rezultate so dosegali programi, ki so udeležence usmerjali v konkretno spreminjanje vedenja. V sedmih raziskavah, ki so omogočale primerjavo učinkov takšnih programov, so zaznali majhne, vendar merljive spremembe osebnostnih lastnosti. Pri udeležencih, ki so jih spremljali tudi po koncu programov, so se dosežene spremembe večinoma ohranile oziroma še okrepile.

Raziskave tako podpirajo možnost, da lahko s ponavljanjem novih vedenjskih vzorcev postopoma vplivamo tudi na nekatere trajnejše osebnostne značilnosti. Največ dokazov imamo za določene lastnosti, kot sta čustvena stabilnost in ekstravertnost, medtem ko je raziskav o namenskem spreminjanju odprtosti za izkušnje manj.

Za vsakdanje življenje je pomembno predvsem spoznanje, da lahko razvijamo drugačne načine ravnanja, tudi kadar se naše osnovne preference ne spremenijo bistveno. Nekdo, ki uživa v predvidljivosti, se lahko nauči pogosteje preizkušati nove stvari. Kdor se hitro naveliča ponavljanja, pa lahko razvije več potrpežljivosti in vztrajnosti.

tečaj lončarstva
Pexels
Preizkušanje novih dejavnosti nam omogoča, da odkrijemo zanimanja in sposobnosti, ki jih v ustaljenem vsakdanu morda sploh ne bi spoznali.

Kako lahko razvijemo večjo odprtost za novosti?

Če smo močno navezani na ustaljene navade, lahko svoj svet postopoma širimo z izkušnjami, ki so dovolj zanimive, da v nas prebudijo radovednost. Ni potrebe, da bi se takoj odločili za veliko življenjsko spremembo. Za začetek lahko izberemo drugačno pot na izletu, obiščemo kraj, ki ga še ne poznamo, se lotimo nove dejavnosti ali preberemo knjigo s področja, ki nas doslej ni posebej zanimalo.

Pomembno je, da si pri novih izkušnjah dovolimo tudi začetno nerodnost. Kadar imamo radi znano okolje, nas lahko od raziskovanja odvrača občutek, da ne bomo takoj vedeli, kako ravnati. Če vztrajamo dovolj dolgo, da novo dejavnost bolje spoznamo, se lahko začetna negotovost zmanjša in ustvari prostor za zadovoljstvo.

Koristno je tudi, da razmislimo, kaj nas pri novostih pravzaprav zadržuje. Včasih gre za pomanjkanje zanimanja, drugič za utrujenost, slabe pretekle izkušnje ali neprijetnost, ki jo občutimo, kadar nimamo vsega pod nadzorom. Različni razlogi zahtevajo različne pristope.

Če želimo postati bolj odprti, si lahko za začetek zastavimo preprost cilj, da vsak teden preizkusimo nekaj, česar običajno ne bi izbrali. Pri tem opazujmo, kaj nam je bilo zanimivo, kaj nas je presenetilo in ali bi izkušnjo želeli ponoviti. Postopoma lahko odkrijemo področja, za katera prej sploh nismo vedeli, da nas privlačijo.

Kako lahko več zadovoljstva najdemo v rutini?

Za tiste, ki nas nenehno privlačijo nove izkušnje, je izziv pogosto drugačen. Ko začetno navdušenje mine, lahko hitro dobimo občutek, da je čas za nekaj novega. Včasih se zato umaknemo ravno v trenutku, ko bi nam nadaljnje vztrajanje omogočilo globlje razumevanje ali razvoj zahtevnejših spretnosti.

Pomaga lahko, če se vprašamo, ali smo se dejavnosti naveličali zato, ker nas resnično ne zanima več, ali zato, ker smo dosegli stopnjo, na kateri napredek ni več tako hiter in očiten. Učenje pogosto poteka v obdobjih, ko se izboljšujemo hitro, in obdobjih, ko imamo občutek, da stojimo na mestu. Slednja lahko zahtevajo več potrpežljivosti, čeprav so pomemben del razvoja.

V ustaljenih dejavnostih lahko poskušamo poiskati nove izzive. Pri delu si lahko zastavimo zahtevnejši cilj, preizkusimo drugačno metodo ali se poglobimo v področje, ki ga še ne obvladamo. Pri hobijih lahko razvijamo spretnosti, za katere prej nismo imeli časa. Tako ohranimo zanimanje, ne da bi morali vedno znova začenjati od začetka.

Koristno je tudi, da se naučimo razlikovati med dolgčasom in izgubo smisla. Dolgčas je lahko začasen odziv na pomanjkanje spodbud, medtem ko občutek, da nam dejavnost ne pomeni več ničesar, zahteva širši razmislek o naših ciljih in vrednotah. Če ju enačimo, lahko prehitro opustimo nekaj, kar nam je še vedno pomembno.

presajanje rož
Pexels
Nove izzive lahko najdemo tudi v dejavnostih, ki jih dobro poznamo. Z vztrajanjem in poglabljanjem znanja pogosto odkrijemo možnosti, ki jih na začetku nismo opazili.

Največ pridobimo, ko imamo možnost izbire

Naša naklonjenost novostim ali rutini vpliva na številne življenjske odločitve, vendar nas ne določa v celoti. Lahko smo izrazito radovedni in hkrati potrebujemo stabilne odnose. Lahko obožujemo predvidljiv vsakdan, a nas občasno navduši povsem nepričakovana izkušnja. Naše preference se razlikujejo med življenjskimi področji in se lahko spreminjajo glede na okoliščine.

Osebna rast zato ni nujno povezana s tem, da postanemo bolj pustolovski ali da se naučimo živeti bolj umirjeno. Pomembno je, da razumemo, kaj nam daje zadovoljstvo, in prepoznamo trenutke, ko nas naši ustaljeni vzorci začnejo omejevati.

Če nas rutina pomirja in nam omogoča življenje, kakršnega si želimo, imamo dober razlog, da jo ohranjamo. Če zaradi nje zamujamo izkušnje, ki nas v resnici zanimajo, se lahko naučimo pogosteje stopiti v neznano. Podobno lahko svojo željo po novostih ohranimo, obenem pa razvijamo sposobnost, da pri pomembnih stvareh vztrajamo tudi takrat, ko začetna privlačnost zbledi.

Največja prednost osebnostnega razvoja je tako, da nam ni treba vedno ravnati tako, kot smo bili vajeni doslej. Sčasoma si lahko ustvarimo širši izbor možnosti in se bolj zavestno odločamo, kdaj nam najbolj ustreza varnost znanega in kdaj nas bo obogatilo nekaj novega.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

O avtorju


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.