Po 50. letu se začnejo spreminjati tudi zobje, teh 6 znakov ne prezrite
Z leti se spreminjajo tudi naši zobje in dlesni. Nekatere spremembe so skoraj neopazne, druge lahko povzročijo občutljivost, bolečine ali celo izgubo zob.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zdravi zobje niso samoumevni, še posebej ne v zrelejših letih. Čeprav se številni z zobnimi težavami srečujejo že precej prej, se po petdesetem letu pogosto začnejo kazati posledice dolgoletne obrabe, starih zobnih zalivk in morebitnih bolezni obzobnih tkiv. Zobje lahko postanejo občutljivejši, dlesni se začnejo umikati, spremeni pa se lahko celo položaj zob.
Toda staranje še ne pomeni, da bomo prej ali slej izgubili svoje zobe. Nasprotno, z ustrezno nego, rednimi zobozdravstvenimi pregledi in pravočasnim ukrepanjem jih lahko ohranimo zdrave vse življenje. Zobozdravniki izpostavljajo teh šest sprememb, ki jih ljudje pogosto opazijo v petdesetih letih, in pojasnjujejo, kako lahko zmanjšamo tveganje za njihov nastanek.
Dlesni se začnejo umikati
Ena pogostejših sprememb v zrelejših letih je umikanje dlesni. Ko se dlesen postopoma odmika od zoba, se razkrije del zobne korenine, ki je bil prej zaščiten. Ker korenina ni prekrita z enako trdo sklenino kot zobna krona, je bolj dovzetna za obrabo, karies in občutljivost.
Umikanje dlesni se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov. Med najpogostejšimi so bolezni obzobnih tkiv, premočno ščetkanje in nepravilna obremenitev zob. Čeprav je pojav pogostejši s starostjo, ga ne smemo samodejno pripisati običajnemu staranju.
Kaj pomaga? Pomembno je predvsem ugotoviti vzrok. Pri premočnem ščetkanju lahko pomaga mehka zobna ščetka ali električna ščetka s senzorjem pritiska. Če je vzrok parodontitis, pa je nujno strokovno zdravljenje, s katerim je mogoče upočasniti ali zaustaviti nadaljnje propadanje obzobnih tkiv.
Ob zobeh lahko nastanejo nevarni žepi
Krvavenje dlesni med ščetkanjem se marsikomu ne zdi posebej zaskrbljujoče, vendar je lahko eden prvih opozorilnih znakov vnetja. Kadar se zobne obloge kopičijo ob robu dlesni, se lahko razvije gingivitis, ki ob odsotnosti ustreznega zdravljenja pri nekaterih ljudeh napreduje v parodontitis.
Pri parodontitisu se poškodujejo tkiva, ki podpirajo zobe. Med zobom in dlesnijo nastanejo tako imenovani obzobni žepi, v katerih se zadržujejo bakterije in zobne obloge. Ker so pogosto skriti med zadnjimi zobmi, jih sami težko opazimo.
Težava je v tem, da lahko bolezen dolgo napreduje brez izrazitih bolečin. Ko se pojavijo majavost zob, umikanje dlesni ali spremembe ugriza, je poškodba podpornih tkiv lahko že precejšnja. Kaj pomaga? Poleg ščetkanja dvakrat dnevno je nujno redno čiščenje medzobnih prostorov. Zobozdravnik lahko ob pregledu izmeri globino obzobnih žepov in pravočasno odkrije morebitno bolezen.
Stare plombe niso trajna zaščita pred kariesom
Marsikdo je prepričan, da je zob, ki ga je zobozdravnik že popravil, varen pred nadaljnjim propadanjem. Toda tudi ob obstoječih zalivkah se lahko razvije karies, zlasti na robovih, kjer se začnejo zadrževati zobne obloge.
Sčasoma lahko pride tudi do obrabe ali poškodb plomb, zaradi česar nastanejo mesta, ki jih je težje učinkovito očistiti. Tveganje za karies je lahko večje tudi pri ljudeh, ki imajo zaradi zdravil ali drugih dejavnikov zmanjšano izločanje sline. Ta namreč pomembno sodeluje pri zaščiti zob.
Kaj pomaga? Poleg dosledne ustne higiene so pomembni redni pregledi starih zalivk. Zobozdravnik lahko opazi spremembe, še preden se pojavita bolečina ali večja poškodba zoba. Posebno pozornost je treba nameniti čiščenju medzobnih prostorov.
Zobje postajajo krajši in se lahko hitreje lomijo
Ste opazili, da so vaši zobje z leti videti nekoliko krajši ali da njihovi robovi niso več tako izraziti? Razlog je lahko postopna obraba, ki nastaja zaradi žvečenja, stiskanja čeljusti ali škripanja z zobmi.
Posebej problematično je nezavedno stiskanje zob, ki se lahko pojavlja podnevi ali med spanjem. Takšne obremenitve lahko povzročijo obrabo, razpoke in v nekaterih primerih celo zlome zob. Večje tveganje za poškodbe je pri zobeh z obsežnimi zalivkami, saj je njihova preostala struktura lahko oslabljena.
Kaj pomaga? Manjše poškodbe je pogosto mogoče popraviti s kompozitnimi materiali, pri večji izgubi zobne strukture pa pridejo v poštev druge oblike protetične oskrbe. Če je vzrok težav škripanje z zobmi, lahko zobozdravnik priporoči zaščitno opornico.
Zobna sklenina se obrablja, občutljivost pa povečuje
Zobna sklenina je najtrša snov v človeškem telesu, vendar ni neuničljiva. Skozi desetletja je izpostavljena mehanskim obremenitvam in kislinam, ki lahko povzročijo njeno postopno izgubljanje. Ko se sklenina stanjša, postane bolj izpostavljen dentin, plast pod njo, ki vsebuje drobne kanalčke. Zaradi tega lahko zobje postanejo občutljivejši na mrzlo, vročo, sladko ali kislo hrano.
Pri tem je pomembno vedeti, da se izgubljena zobna sklenina ne more ponovno naravno ustvariti. Z ustrezno nego pa lahko zmanjšamo nadaljnje poškodbe.
Kaj pomaga? Pomembno je omejiti pogosto uživanje kislih pijač, zlasti gaziranih napitkov in sadnih sokov. Po zaužitju kisle hrane ali pijače je priporočljivo počakati približno pol ure, preden si umijemo zobe. Koristna je tudi uporaba zobne paste s fluoridom, pri občutljivih zobeh pa izdelkov, namenjenih zmanjševanju občutljivosti.
Zobje se lahko začnejo premikati
Čeprav pogosto mislimo, da zobje po končanem odraščanju ostanejo na svojem mestu, to ne drži povsem. Njihov položaj se lahko spreminja vse življenje. V petdesetih letih lahko nekateri opazijo, da so spodnji sprednji zobje postali bolj stisnjeni ali se začnejo prekrivati. Spremembe lahko nastanejo zaradi različnih dejavnikov, med drugim naravnih sprememb zobnega loka, izgube podpore obzobnih tkiv ali sprememb ugriza.
Nepravilno razporejeni zobje niso nujno le estetska težava. Kadar se prekrivajo, je njihovo čiščenje zahtevnejše, kar lahko poveča tveganje za kopičenje zobnih oblog.
Kaj pomaga? Ortodontsko zdravljenje je mogoče tudi v zrelejših letih. Sodobni postopki omogočajo popravljanje položaja zob pri odraslih, pri čemer cilj ni nujno lepši nasmeh, temveč tudi lažje vzdrževanje ustne higiene in boljša funkcija ugriza.
Zdravi zobje tudi po petdesetem letu niso nedosegljiv cilj
Najpomembnejše sporočilo zobozdravstvenih strokovnjakov je, da starost sama po sebi ni razlog za izgubo zob. Čeprav se tveganje za nekatere težave z leti povečuje, lahko na številne dejavnike pomembno vplivamo sami. Redno ščetkanje z zobno pasto s fluoridom, vsakodnevno čiščenje medzobnih prostorov, uravnotežena prehrana in preventivni zobozdravstveni pregledi ostajajo temelj dobre ustne higiene v vseh življenjskih obdobjih.
Predvsem pa ne smemo prezreti opozorilnih znakov. Krvavenje dlesni, občutljivost zob, spremembe ugriza ali majavost niso nekaj, s čimer bi se morali preprosto sprijazniti zaradi let. Pravočasno ukrepanje lahko prepreči precej resnejše zaplete in pomaga ohraniti naravne zobe še dolga desetletja.
PREBERITE TUDI:
E-novice · Zdravje
