Šok za telo: Kaj se zgodi, če nenadoma prenehate jemati magnezij?
Nenadna prekinitev jemanja magnezija ne povzroči odtegnitvene krize, lahko pa se vrnejo krči, slabši spanec in občutek stresa.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Magnezij je eden tistih mineralov, o katerih najpogosteje razmišljamo šele takrat, ko se pojavijo utrujenost, mišični krči, slabši spanec ali občutek, da smo nenehno pod pritiskom. Mnogi ga zato jemljejo kot prehransko dopolnilo, predvsem v obdobjih večjega stresa, telesnih naporov ali nespečnosti. A kaj se zgodi, če ga kar naenkrat prenehamo jemati?
Dobra novica je, da magnezij ne povzroča klasične odvisnosti, zato ob prenehanju jemanja ne govorimo o odtegnitvenih simptomih. Telo se nanj ne »navadi« na način, kot se lahko navadi na nekatere druge snovi. Kljub temu pa lahko nenadna prekinitev jemanja pri nekaterih ljudeh pomeni, da se ponovno pojavijo težave, zaradi katerih so magnezij sploh začeli jemati.
To še posebej velja, če je bil vnos magnezija s prehrano že prej prenizek ali če ima posameznik večje potrebe po tem mineralu. Med bolj izpostavljenimi so ljudje, ki so pod večjim stresom, se veliko potijo, intenzivno trenirajo, imajo določene prebavne težave ali jemljejo zdravila, ki lahko vplivajo na raven mineralov v telesu.
Spanec je lahko znova slabši
Eden najpogostejših razlogov za jemanje magnezija je slab spanec. Magnezij sodeluje pri delovanju živčnega sistema, mišic in procesov, ki telesu pomagajo preiti v stanje umiritve. Samo prenehanje jemanja zato ne povzroči nespečnosti, lahko pa se pri ljudeh, ki so imeli zaradi pomanjkanja magnezija že prej težave s spanjem, te težave znova pojavijo.
To se lahko kaže kot težje uspavanje, pogostejše prebujanje ali občutek, da spanec ni dovolj krepčilen. Telo je lahko bolj napeto, živčni sistem bolj vzdražen, večerni počitek pa manj kakovosten. Pri tem je pomembno poudariti, da slab spanec seveda nima vedno istega vzroka. Nanj vplivajo stres, hormoni, ritem dneva, uporaba zaslonov, prehrana, kofein in številni drugi dejavniki.
Mišice lahko hitreje opozorijo nase
Magnezij ima pomembno vlogo pri normalnem delovanju mišic. Če ga je premalo, se lahko pojavijo mišična napetost, trzanje mišic, občutek zategnjenosti ali krči, predvsem ponoči ali po telesni aktivnosti. Pri ljudeh, ki so magnezij jemali prav zaradi teh težav, se lahko po prenehanju jemanja simptomi vrnejo.
To je pogosteje pri tistih, ki se veliko ukvarjajo s športom, opravljajo fizično naporno delo ali se močneje potijo. S potenjem namreč izgubljamo tudi minerale, zato so potrebe telesa lahko večje. Če jih po prenehanju jemanja prehranskega dopolnila ne nadomestimo s prehrano, se pomanjkanje lahko znova pokaže.
Dobri prehranski viri magnezija so oreščki, semena, stročnice, polnozrnata žita, temno zelena listnata zelenjava, kakav in nekatere mineralne vode. Prav zato prekinitev jemanja ni nujno težava, če je prehrana dovolj raznolika in bogata z naravnimi viri tega minerala.
Stres se lahko zdi bolj izrazit
Magnezij pogosto omenjamo tudi v povezavi s stresom, saj sodeluje pri uravnavanju živčnega sistema in odziva telesa na obremenitve. Ko ga je premalo, se lahko zmanjša občutek notranje umirjenosti, vsakodnevne obveznosti pa postanejo bolj naporne. Nekateri ljudje ob pomanjkanju magnezija poročajo o večji razdražljivosti, napetosti ali občutku, da se težje sprostijo.
Pri tem lahko nastane začaran krog. Stres povečuje obremenitev organizma, hkrati pa lahko vpliva na slabše prehranske navade, slabši spanec in večjo porabo hranil. Če nato prenehamo jemati magnezij, ne da bi poskrbeli za zadosten vnos s hrano, se lahko občutek preobremenjenosti še okrepi.
Kdaj moramo biti bolj pozorni?
Pri zdravih ljudeh, ki jedo raznoliko, je izrazito pomanjkanje magnezija razmeroma redko. Kljub temu pa se lahko pojavi pri določenih skupinah ljudi. Večje tveganje imajo tisti s prebavnimi boleznimi, dolgotrajnimi driskami, sladkorno boleznijo, boleznimi ledvic ali ljudje, ki jemljejo nekatera zdravila, denimo določene diuretike ali zaviralce protonske črpalke.
Na pomanjkanje lahko opozarjajo izguba apetita, utrujenost, splošna oslabelost, slabost, mišični krči ali mravljinčenje. Pri hujšem pomanjkanju se lahko pojavijo tudi resnejše težave, kot so motnje srčnega ritma, izrazita mišična oslabelost ali napadi. V takšnih primerih je potreben posvet z zdravnikom.
Magnezija ni treba jemati za vsako ceno
Če magnezij jemljemo občasno in nimamo potrjenega pomanjkanja, prenehanje običajno ne povzroči posebnih težav. Smiselno pa je, da ob tem pogledamo širšo sliko: kakšna je prehrana, koliko spimo, koliko smo pod stresom, koliko se gibamo in ali imamo simptome, ki se ponavljajo.
Prehranska dopolnila so lahko koristna, kadar jih telo res potrebuje, niso pa nadomestilo za urejeno prehrano in zdrav življenjski ritem. Če se po prenehanju jemanja magnezija znova pojavijo krči, slabši spanec ali izrazita utrujenost, je to lahko znak, da vnos s prehrano ni zadosten ali da je v ozadju druga težava.
Najbolj varno je, da magnezija ne jemljemo na pamet v visokih odmerkih in da se ob dolgotrajnih ali izrazitih težavah posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom. Telo namreč pogosto opozori, kadar mu nekaj manjka – pomembno pa je, da teh signalov ne pripišemo prehitro samo enemu mineralu.
