Kašelj ni vedno posledica prehlada: lahko gre za pljučno fibrozo
Gre za redko, resno in napredujočo bolezen, pri kateri se pljučno tkivo brazgotini in postaja vse bolj togo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Stopnice so nenadoma nekoliko težje. Med sprehodom morate upočasniti, čeprav ste isto pot še pred nekaj meseci prehodili brez težav. Ob tem vas spremlja suh kašelj, ki nikakor ne izgine. Vsak od teh znakov ima lahko vrsto povsem običajnih vzrokov. Ko pa se zadihanost in vztrajen suh kašelj počasi stopnjujeta, je ena od bolezni, na katero morajo pomisliti zdravniki, tudi idiopatska pljučna fibroza oziroma IPF.
Gre za redko, a resno in napredujočo bolezen, pri kateri se pljučno tkivo brazgotini in postaja vse bolj togo. Zaradi tega kisik težje prehaja iz pljučnih mešičkov v kri, dihanje pa postaja vse napornejše. Beseda "idiopatska" pomeni, da vzroka bolezni ne poznamo.
Začne se lahko zelo neopazno
IPF se najpogosteje pojavlja pri starejših odraslih. Ameriški Nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri navaja, da jo najpogosteje diagnosticirajo pri ljudeh v 60. in 70. letih, tveganje pa narašča s starostjo. Pogostejša je pri moških, tveganje pa je večje tudi pri ljudeh, ki imajo bližnjega sorodnika s pljučno fibrozo in kadilcih.
Starost lahko nekoliko zabriše prve znake bolezni
"Morda opazite, da stvari, ki ste jih prej zlahka počeli, denimo večerni sprehod ali gospodinjska opravila, počasi postajajo težje in morate med njimi počivati," za portal Prevention pojasnjuje pulmologinja dr. Nicole Ng, namestnica direktorja programa za intersticijske pljučne bolezni pri zdravstvenem sistemu Mount Sinai.
Človek lahko zato sprva preprosto sklepa, da ni več v tako dobri kondiciji kot nekoč. Tudi slovenski strokovnjaki s Klinike Golnik opozarjajo, da sta v ospredju klinične slike IPF predvsem neproduktiven oziroma suh kašelj in postopno napredujoča zadihanost. Bolezen se večinoma pojavlja po 50. letu, njen potek pa je lahko med posameznimi bolniki zelo različen in nepredvidljiv.
Kašelj, ki se ne konča
Ob prehladu ali drugi okužbi dihal lahko kašelj traja še nekaj časa po tem, ko se sicer že počutimo bolje. Zato vsak dolgotrajen kašelj še zdaleč ne pomeni pljučne fibroze. Pri IPF je značilen predvsem suh kašelj brez izmečka, ki vztraja in se lahko sčasoma stopnjuje. Nekateri imajo tudi ponavljajoče se napade kašlja, ki jih težko obvladujejo.
Zadihanost se lahko sprva pokaže samo med telesnim naporom. Človek jo opazi pri hitrejši hoji, delu okoli hiše ali vzpenjanju po stopnicah. Z napredovanjem bolezni se lahko pojavlja že pri lažjih vsakodnevnih dejavnostih, v poznejših fazah pa tudi v mirovanju. Zaradi počasnega razvoja so ljudje lahko več mesecev ali celo dlje obravnavani zaradi drugih možnih vzrokov, preden zdravniki odkrijejo pravo bolezen.
Še nekaj drugih znakov je precej manj očitnih
Kašelj in zadihanost sta najznačilnejša, nista pa edina. Med možnimi simptomi IPF so še:
- izrazita oziroma vztrajna utrujenost,
- postopno nepojasnjeno hujšanje,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- hitro in plitvo dihanje,
- betičasti oziroma Hipokratovi prsti, pri katerih se konice prstov razširijo in zaoblijo.
Hipokratovi prsti seveda niso značilni samo za to bolezen. Pojavljajo se tudi pri drugih boleznih pljuč in srca, zato je njihov vzrok vedno treba oceniti skupaj z drugimi simptomi. Zdravnik lahko ob poslušanju pljuč pri IPF zazna tudi značilne drobne pokajoče zvoke ob vdihu. Klinika Golnik jih opisuje kot inspiratorne poke, ki se sprva pojavljajo predvsem nad bazami pljuč.
Kaj se pravzaprav dogaja v pljučih?
IPF sodi med intersticijske pljučne bolezni, veliko skupino bolezni, ki prizadenejo tkivo okoli pljučnih mešičkov. Pri nekaterih intersticijskih boleznih je vzrok znan. Brazgotinjenje se lahko denimo pojavi zaradi nekaterih avtoimunskih bolezni, zdravil ali dolgotrajne izpostavljenosti določenemu prahu in drugim škodljivim snovem. Pri idiopatski pljučni fibrozi pa zdravniki takšnega vzroka ne najdejo.
Z brazgotinjenjem postajajo stene pljučnih mešičkov debelejše in trše. Kisik zato težje prehaja v kri. Brazgotin, ki so že nastale, trenutno ni mogoče preprosto odstraniti ali povrniti pljuč v prvotno stanje.
Diagnoze ne postavijo samo na podlagi kašlja
Ker so simptomi zelo nespecifični, zdravnik najprej preverja tudi druge možne vzroke. Pomembni so pogovor o zdravstveni in družinski anamnezi, kajenju, zdravilih ter morebitni izpostavljenosti prahu ali drugim snovem na delovnem mestu in doma.
Ena ključnih preiskav je visokoločljivostna računalniška tomografija oziroma HRCT pljuč. Zdravniki na posnetkih iščejo značilen vzorec brazgotinjenja. Opravijo lahko tudi teste pljučne funkcije, krvne preiskave, v nekaterih primerih pa je za razjasnitev diagnoze potreben tudi vzorec pljučnega tkiva.
Tudi na Kliniki Golnik poudarjajo, da je HRCT ključna preiskava pri sumu na IPF ter da je treba pred diagnozo izključiti druge znane vzroke pljučne fibroze, denimo sistemske bolezni veziva, učinke zdravil in vplive delovnega oziroma bivalnega okolja.
Bolezni ne morejo pozdraviti, lahko pa njeno napredovanje upočasnijo
Za IPF trenutno ni zdravila, ki bi že nastalo brazgotinjenje pljuč odpravilo. Obstajajo pa zdravila, s katerimi lahko pri nekaterih bolnikih upočasnijo upadanje pljučne funkcije. Del zdravljenja so lahko tudi pljučna rehabilitacija, telesna vadba, pomoč pri opuščanju kajenja in po potrebi zdravljenje s kisikom. Pri nekaterih bolnikih z napredovalo boleznijo pride v poštev presaditev pljuč.
Na področju zdravljenja se možnosti tudi širijo
Evropska komisija je julija 2026 za zdravljenje odraslih z IPF in progresivno pljučno fibrozo odobrila zdravilo z učinkovino nerandomilast. Gre za novo možnost poleg že uveljavljenih antifibrotičnih zdravljenj. Zgodnja diagnoza je pomembna prav zato, ker že nastalega brazgotinjenja ni mogoče obrniti.
Vztrajen suh kašelj ali nekoliko slabša kondicija sama po sebi največkrat ne pomenita IPF. Če pa zadihanost postopoma napreduje, kašelj tedne ali mesece ne izgine ali opažate, da dejavnosti, ki ste jih nekoč opravljali brez težav, postajajo vedno napornejše, je smiselno vzrok preveriti pri zdravniku.
