Pritegnile so ju hiše za evro, nato je prišel zaplet
Slovenski par je kupil stanovanje s pogledom na morje v Italiji. Razkrivata zaplet pri kreditu, dodatne stroške in zakaj sta si za prenovo vzela več časa.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Petra je žena in mama, po izobrazbi diplomirana vzgojiteljica, ki jo že od nekdaj navdušujejo stvari, ki domu dajejo dušo – prenove, preobrazbe, premišljeno izbrani detajli in projekti, pri katerih lahko izrazi svojo ustvarjalno plat. In tako se je začela zgodba z nakupom drugega doma v Italiji....
Kaj sta si želela od drugega doma in zakaj sta izbrala prav Italijo?
Ideja o nakupu nepremičnine v Italiji se je porodila precej spontano, med vožnjo z dopusta, ko sem naletela na članek o hišah za en evro. Čeprav naju ta ponudba ni pritegnila, je vzbudila razmišljanje o tem, da bi nekoč imeli svoj kotiček v Italiji. Zamisel je postopoma prerasla v konkreten načrt in začela sva raziskovati italijanski trg nepremičnin. Želela sva si prostor za umik od vsakdana, kjer bi lahko preživljali podaljšane vikende in počitnice. Italija nama je že od nekdaj blizu, zaradi morja, odlične hrane, sproščenega vzdušja in načina življenja, ki naju vedno znova očara. Pomembno je bilo tudi, da je stanovanje dovolj blizu Slovenije, da lahko tja odidemo tudi za nekaj dni. Nisva si želela zgolj počitniškega stanovanja, ampak pravi drugi dom, ki ga bomo postopoma uredili po svoje in v njem ustvarjali družinske spomine. Če bo v prihodnosti možnost, bi ga rada izkoristila tudi za HomeExchange, menjavo domov za čas počitnic.
Kako sta izbrala kraj in sosesko?
Pri izbiri kraja in soseske je seveda pomembno vlogo igrala tudi cena nepremičnin, vendar to ni bil edini kriterij. Pozorna sva bila na čas vožnje iz Slovenije, bližino morja in narave, pa tudi dostopnost trgovin in druge infrastrukture.
Sta se iskanja lotila sama ali s pomočjo agencije in kako sta ločila obetavne ponudbe od tistih, za katere se ni splačalo na pot?
Stanovanja sva iskala sama prek spletnih nepremičninskih portalov, kjer sva nekaj časa spremljala ponudbo in cene na izbranem območju. Izbirala sva le med stanovanji, ki so bila v višjih nadstropjih in so imela odprt pogled na morje, kar je bilo razvidno iz fotografij. Oglede sva precej optimizirala, saj sva si vse nepremičnine, ki sva jih imela v ožjem izboru, ogledala v samo dveh obiskih Italije. Na koncu je bil osebni ogled ključen, saj šele v živo zares začutiš prostor, vidiš okolico in dejansko stanje ter potencial stanovanja.
Kaj vaju je prepričalo pri stanovanju, ki sta ga kupila?
Prepričali so naju predvsem lokacija, bližina morja in občutek, da bi se v stanovanju lahko zares počutili kot doma. Pomembno nama je bilo tudi, da ima stanovanje potencial, da ga postopoma uredimo po svojih željah. Pri nekaterih stvareh sva bila pripravljena sprejeti kompromis, predvsem pri opremljenosti stanovanja, saj sva vedela, da ga lahko sčasoma prilagodiva svojemu okusu. Nisva pa želela odstopiti od ključnih kriterijev, kot so na primer balkon in odprt pogled na morje, lastno parkirišče in dve spalnici.
Kako sta preverila, ali je stanovanje pravno in dokumentacijsko urejeno?
Ker v nepremičninski agenciji, ki je stanovanje prodajala, niso znali praktično niti besede angleško, sva se po pomoč obrnila na nepremičninsko agencijo iz okolice Trsta, kjer govorijo slovensko. Najprej so za naju preverili podatke o lastništvu, morebitnih bremenih in skladnost dokumentacije z dejanskim stanjem. Pomagali so nama tudi z nasveti glede celotnega postopka nakupa, odprtja bančnega računa v Italiji ter vodili komunikacijo s prodajno agencijo. Njihova pomoč nama je zelo olajšala celoten postopek, saj pri nakupu nepremičnine v tujini jezikovna ovira lahko predstavlja precejšen izziv.
Kako je potekal nakup od prve ponudbe do prevzema ključev?
Stanovanje sva si prvič ogledala v začetku junija. Ker italijanskega jezika ne znava, sva se odločila za pomoč nepremičninske agencije iz zamejstva, iz okolice Trsta. Ta agencija je prevzela komunikacijo z italijansko nepremičninsko agencijo, ki je stanovanje prodajala. Nudili so nama tudi pravno svetovanje. Ko sva se odločila za nakup dotičnega stanovanja, sva prek svoje agencije oddala ponudbo za nakup stanovanja. Ta je ponudbo posredovala prodajni agenciji, lastnik pa jo je sprejel. Sledila je predpogodba. V njej so bili določeni celotna kupnina, višina are, dinamika plačil in način poravnave kupnine.
Kateri korak je bil za vaju kot kupca iz Slovenije najbolj drugačen ali nepričakovan?
Že pri predpogodbi kupec plača nekaj pripadajočih davkov. Nato sva čakala na overitev predpogodbe pri notarju. V tej fazi so se uradno preverjale tudi pravne okoliščine nepremičnine, med drugim morebitna bremena in poravnane obveznosti lastnika. Ko je bila predpogodba urejena, sva lahko začela urejati stanovanjski kredit pri slovenski banki, kjer pa se je pojavil zaplet. V predpogodbi je bilo namreč določeno, da bova kupnino poravnala s krožnimi čeki. Slovenska banka nama zato ni odobrila prvotno predvidenega stanovanjskega kredita. Pri takšnih transakcijah je namreč zelo pomembna sledljivost denarja.
Če bi bilo v predpogodbi določeno, da se kupnina poravna prek fiduciarnega računa notarja, bi banka lahko denar nakazala neposredno notarju. Zato sva morala izbrati manj ugodno kreditno možnost, ki je omogočala nakazilo denarja na najin slovenski bančni račun. Sredstva sva nato prenesla na najin italijanski račun, italijanska banka pa nama je izdala krožne čeke za plačilo kupnine. Ob končnem podpisu kupoprodajne pogodbe sva jih izročila notarju, ta pa jih je predal prodajalcu.
Torej se je po začetnem zapletu vse uredilo?
Za končni podpis kupoprodajne pogodbe smo bili dogovorjeni za začetek oktobra. Na ta dan sva se morala osebno zglasiti pri notarju v Italiji. Ker ne govoriva italijansko, je bil postopek za naju nekoliko zahtevnejši. Zagotoviti sva morala pooblaščenca, ki govori slovensko in italijansko, ter sodno oziroma ustrezno pooblaščeno tolmačko za italijanski in angleški jezik, ki je poskrbela za tolmačenje pogodbe in celotnega postopka. Njena pomoč bi bila potrebna tudi v primeru, če bi bilo treba pogodbo pred končnim podpisovanjem še spreminjati. Sam postopek podpisovanja kupoprodajne pogodbe naju je malo presenetil. Vajena sva postopkov v Sloveniji, zato nama je bilo nenavadno, da pogodbe nisva podpisala sama kot kupca, temveč jo je v najinem imenu podpisal pooblaščenec. S podpisom pogodbe je bil nakup zaključen in končno sva dobila ključe stanovanja.
Kako sta določila proračun in uredila financiranje?
Sprva sva načrtovala, da bova nakup financirala izključno z lastnimi prihranki. Ko pa sva začela podrobneje spremljati ponudbo, sva ugotovila, da za ta znesek težko najdeva nepremičnino, ki bi ustrezala najinim kriterijem. Zato sva se odločila, da del kupnine pokrijeva tudi z manjšim kreditom. Tako sva si nekoliko razširila nabor možnosti in lahko izbrala stanovanje, ki je bolj ustrezalo najinim željam in pričakovanjem.
Koliko dodatnih stroškov se je nabralo poleg kupnine?
Za davke, obe nepremičninski agenciji, notarja in prevajalko, ki je bila prisotna pri podpisu pogodbe, sva odštela približno 10 % kupnine.
Kako sta pridobila podatke o stroških stavbe, morebitnih načrtovanih skupnih delih ter obveznostih lastnika drugega doma?
Podatke o skupnih stroških stavbe, elektriki in plinu sva preverila prek nepremičninske agencije, ki je od lastnika pridobila račune in izpiske o plačilih. Ker je bila fasada stavbe pred kratkim obnovljena in so bili stroški obnove že poravnani, sva vedela, da to ne bo dodatno finančno breme za naju. Prek agencije sva preverila tudi zazidalni načrt za nepozidane parcele v bližini. Pomembno nama je bilo namreč vedeti, kako visoke stavbe bi lahko tam zgradili, saj si nisva želela, da bi čez nekaj let ostala brez lepega pogleda na morje. Nisva pa vnaprej preverila občinskega davka IMU in dajatev za odvoz oziroma ravnanje z odpadki TARI. Šele pozneje sva ugotovila, da ti letni stroški niso zanemarljivi, kadar se nepremičnina šteje za drugi dom.
Kaj bi danes naredila drugače in kaj bi svetovala nekomu, ki šele odpira italijanske nepremičninske oglase?
Največ težav sva imela z agencijo, ki je stanovanje prodajala, saj so bili precej neodzivni in niso znali angleško. Ker pri tem žal nisva imela izbire, če sva želela kupiti izbrano stanovanje, sva si lahko pomagala le z drugo nepremičninsko agencijo, ki je nato za naju urejala komunikacijo in nama pomagala skozi postopek nakupa. Danes bi zagotovo že pred nakupom podrobneje preverila vse letne stroške, predvsem davke in druge dajatve, povezane z lastništvom drugega doma v Italiji.
Vsem, ki šele začenjajo iskati nepremičnino, bi svetovala, naj si najprej jasno določijo kriterije in finančni okvir, nato pa poleg cene stanovanja preverijo tudi vse dodatne stroške nakupa in lastništva. Najpomembneje pa je, da dokumentacijo, lastništvo, morebitna bremena in skladnost dejanskega stanja preveri nekdo, ki dobro pozna italijanski nepremičninski sistem. Zavedati se je treba tudi, da lastništvo stanovanja prinaša redne stroške, odgovornost in določeno vezanost na eno lokacijo. Zato se mi zdi pomembno, da se za nakup ne odločimo samo zaradi romantične predstave o življenju v Italiji, temveč tudi na podlagi realnih pričakovanj.
Sta že pred nakupom vedela, kako obsežno prenovo bo stanovanje potrebovalo?
Stanovanje ni naš stalni dom, zato bi ga lahko načeloma nekaj časa uporabljali tudi takšno, kot je bilo ob nakupu. Vendar sva se kmalu po prevzemu ključev vendarle odločila, da mu že v štartu dava modernejši značaj in ga prilagodiva svojemu okusu. Največji poseg je bila odstranitev dela stene med kuhinjo in jedilnico oziroma dnevno sobo. Tako sva pridobila odprt, povezan prostor, iz katerega se pogled na morje odpira praktično iz celotnega bivalnega dela stanovanja. Drugih večjih gradbenih del ne načrtujeva, saj je zasnova stanovanja precej dobra glede na kvadraturo. Ker večino gradbenih del v lastni režiji opravi mož, so stroški prenove precej nižji, kot bi bili, če bi dela prepustila izvajalcem. Poskrbeti morava večinoma le za nakup materiala in občasno kakšnega novega kosa orodja, zato predhodna ocenitev stroškov ni bila potrebna. Prenova zaradi pomanjkanja časa poteka precej počasi, kar nama omogoča tudi, da stroške preobrazbe stanovanja razporediva na daljše obdobje.
Kako bo na razporeditev in opremo vplival način, na katerega bosta stanovanje uporabljala?
S prenovo želiva stanovanje predvsem osvežiti in ga prilagoditi svojim potrebam in okusu. Pri opremljanju nama je pomembno, da je prostor funkcionalen, torej da ima vsak kotiček svojo funkcijo. Pomembno nama je tudi, da ne postane le počitniška nastanitev, ampak pravi drugi dom, v katerega se bomo z veseljem vračali in kjer se bomo dobro počutili vsi.
Kako sta si zastavila proračun in časovni načrt prenove?
Skoraj vsa prenova poteka v lastni režiji, zato posebnega proračuna nisva določila. Stanovanje urejava postopoma, v skladu s časom in finančnimi sredstvi, ki so nama na voljo. Prvotni časovni načrt se je zato nekoliko spremenil. Sprva sva predvidevala, da bo obnova trajala približno eno leto. Zdaj je od nakupa že dobri dve leti in bo še nekaj časa trajalo, da bo vse dokončano. Ker živiva v Sloveniji, sta največji izziv oddaljenost in pomanjkanje časa.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
