Bizeljska legenda: Zgodbe o svetu, ki ga je ustvarjala tudi Mihaela Balon
Na Bizeljskem so včeraj predstavili knjigo domačinke Mihaele Balon Zgodbe z bizeljskih gričev. Knjigo in ozadja zapisanih zgodb je predstavila v pogovoru z Dorotejo Lipej
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mihaela Balon je upokojena nekdanja učiteljica na Osnovni šoli Bizeljsko, na kateri je poučevala 35 let. Tako je, ne da bi to hotela, postala legenda Bizeljskega, kar je najlepše potrdil obisk včerajšnjega dogodka. Šolska telovadnica je bila polna, in med temi, ki so prišli, je bilo veliko njenih nekdanjih učencev, od katerih so nekateri po koncu šolanja postali tudi njeni sodelavci.
Knjiga, ki je izšla v samozaložbi, obsega devetdeset strani – zadosti, da v njej Mihaela prepričljivo, a ne vsiljivo, spregovori o svojem težkem otroštvu v sila skromnih pogojih na Libni, a tudi o prijetnem Bizeljskem, kjer živi že skoraj šestdeset let in je tam njena družina.
»Tovarišica Mihelca«
»Pred seboj imamo knjigo o ljudeh, ki lepšajo vsak dan. O ljudeh, ki nimajo titul in nazivov. O tistih ljudeh, ki s svojo prisotnostjo, zavzetostjo, trmo, ljubeznijo, vztrajnostjo in predvsem srčnostjo in dobro voljo živijo ali so živeli tu na teh gričih in dolinicah med vinogradi in njivami, ki so se in se borijo, da ta naša zemljica rodi in obrodi. Ki so negovali in še negujejo tradicijo in duh preteklosti,« je rekla Doroteja Lipej, ki v nizu zgodb, zajetih v to knjigo, začuti dušo teh ljudi, kajti zgodbe so napisane tako srčno in čuteče, da tega po njenem prepričanju umetna inteligenca ne zmore narediti nikoli.
Svoji sogovornici, avtorici knjige Zgodbe z bizeljskih gričevm se je v uvodnem nagovoru na prireditvi poklonila še za kanček bolj osebno: »Gospa Mihaela. Gospa Mihaela Balon. Mama Alešu in Bojani, tašča Lidiji, babica Juretu, Tinetu in Evi, teta, sorodnica, soseda, prijateljica, sovaščanka in sokrajanka, ki je s svojim učiteljskim poklicem veliko generacijam predajala znanje, veščine, modrosti in vrednote. Tovarišica Mihelca.«
»Praznujmo, danes je praznik«
Udomačila se je in spoprijateljila, kot ugotavlja etnologinja dr. Ivanka Počkar, ki je včeraj tudi sedla za pogovorno mizo, s številnimi prebivalci in tudi skozi učence spoznala temne in svetle strani njihovih družin. »Praznujmo, danes je praznik,« je Počkarjeva sklenila svoj nagovor.
In vzdušje je res bilo praznično, svečano. Tako so ga prav gotovo čutili Mihaelina družina: sin Aleš z ženo Lidijo ter sinovoma Juretom in Tinetom in hčerko Evo, in hčerka Bojana.
Da ga doživlja kot poseben dan, prazničen, je sporočal s svojem nagovoru ravnatelj Osnovne šole Bizeljsko Aljaž Božič. »Še posebej me veseli, da je današnji praznik oziroma predstavitev te knjige poteka v prostorih Osnovne šole Bizeljsko, katere lep del zgodovine ste soustvarili tudi sami, kot učiteljica,« je rekel ravnatelj, ki ugotavlja, da je Balonova kot učiteljica pustila na Bizeljskem prepoznavno sled.
Poleg znanja je prenašala na učence tudi ljubezen do pisane besede, do knjige. Ljubezen do kraja, do Bizeljskega je prenesla na svojo družino, je rekel ravnatelji, ki je dejal, da je njen sin Aleš pripravljen zmeraj priskočiti na pomoč šoli pri projektih in sploh.
Učitelji za vse življenje
Mihaela Balon je bila res učiteljica s srcem, so sporočale ravnateljeve besede. Glasno jim je pritrdil Mihaelin sošolec iz novomeškega učiteljišča Martin Dušič, nekdanji inovativni ravnatelj sodobnih pogledov Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece. »Za učiteljski poklic smo se odločili tisti, ki smo to res želeli,« se je Dušič priklonil svoji generaciji na učiteljišču in najbrž še kateri generaciji slušateljev v tistem času.
Zapeli so ji in zaigrali
Mihaela Balon se je lahko včeraj v živo prepričala o svoji plemeniti učiteljski zapuščini Bizeljskemu. Zapela sta Katarina in Blaž Zagmajster, Blaž je tudi recitiral lastno pesem, v kateri kliče človeka k vrnitvi iz sodobne vse večje odtujenosti nazaj, k samemu sebi in med prijatelje.
Igral in pel ji je Bizeljski kvintet, katerega vodilni umetniški moči sta Slavko in Zdenka Mihelin, ki jima je bila Mihaela Učiteljica. Med skladbami, s katerima se je zasedba poklonila tokratni slavljenki, je kar za dve napisal besedilo in glasbo Slavko.
Vsak tak nastop šteje veliko, se nemara strinja Mihaela Balon. A nad vsemi včerajšnjimi nastopi je bilo zanjo nedvomno še posebej dragoceno igranje vnukinje Eve na citrah.
Avtorici knjige Zgodbe z bizeljskih gričev so včeraj stisnili roko številni obiskovalci, med katerimi je bila tudi njena sošolka in prijateljica Tatjana Jakofčič iz Dragatuša. Balonovi so čestitali v imenu društev in čisto osebno, tudi kot učenci svoji tovarišici.
Pleteno srce
Lea Babič ji je spekla pleteno kruhovo srce, ki so ga postavili na izstopajoče mesto med razno razna peciva na polno obloženo mizo, ob kateri se je po uradnem delu nadaljevalo srečanje.
Knjiga, ta je bila ob vsem ves čas v središču pozornosti, je imela na dogodku seveda posebno mesto, od koder so jo obiskovalci jemali in dajali Mihaeli Balon v podpis za trajen spomin na prazničen dan, ki se je, upamo trditi, za dolgo, morda za zmeraj zapisal v srca domačinov, ki so ali sami osebe ali pa potomci ljudi, opisanih v knjigi Zgodbe z bizeljskih gričev.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
