S.R.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Urška Klakočar Zupančič in nekdanji premier Anton Rop sta izrazila podporo srbskim študentom, ki zahtevajo več odgovornosti, transparentnosti in spoštovanja demokratičnih institucij. Ob tem sta odprla tudi vprašanje odnosa slovenskega političnega vodstva do Srbije in njenega predsednika Aleksandra Vučića.

Študentsko gibanje postalo simbol zahtev po spremembah

Kot sta poudarila v izjavi za javnost, je študentsko gibanje, ki se je oblikovalo po tragičnih dogodkih v Novem Sadu, preraslo v širše družbeno gibanje za demokratične spremembe. Študenti s svojimi zahtevami po odgovornosti in transparentnosti po njunih besedah opozarjajo na pomen delovanja pravne države in spoštovanja demokratičnih institucij.

Predčasne parlamentarne volitve

Pretep na volišču v Srbiji: razbili skrinjico, glasovnice se razsule

»Demokracija ni samoumevna in oblast nikoli ne sme postati sama sebi namen,« je sporočilo, ki ga ob aktualnem dogajanju v Srbiji izpostavljata Klakočar Zupančič in Rop.

Rop: Ljubljana ne sme nekritično podpirati Vučićeve oblasti

Nekdanji predsednik slovenske vlade Anton Rop se je ob tem spomnil obdobja demokratičnih sprememb v Srbiji in sodelovanja z nekdanjim srbskim premierjem Zoranom Đinđićem.

»Spominjam se časov, ko smo skupaj z Zoranom Đinđićem razpravljali o prihodnosti Srbije. Spominjam se njunih iskrenih prizadevanj za novo, demokratično državo, ki bo svojo prihodnost gradila na svobodi, evropskih vrednotah in spoštovanju ljudi,« je dejal Rop.

V križišču

V Ljubljani avtobus do smrti zbil kolesarja

Podobne težnje danes prepoznava v mlajši generaciji, ki po njegovih besedah ne pristaja na zanikanje, utišanje in aroganco oblasti ter zahteva odgovornost in možnost, da sama odloča o svoji prihodnosti.

Še posebej neposreden je bil glede odnosa Ljubljane do srbskega političnega vrha. »Ljubljana je evropska prestolnica. In evropskost se ne meri samo po urejenih ulicah, novih stavbah in mednarodnih obiskih. Meri se predvsem po vrednotah, ki jih zagovarjamo. Ljubljana mora prenehati koketirati z avtoritarno oblastjo Aleksandra Vučića,« je poudaril.

Ob tem je dodal, da prijateljstvo med Ljubljano in Beogradom ne bi smelo pomeniti nekritične podpore političnim voditeljem. Po njegovem mnenju bi morala Slovenija stati ob strani ljudem, ki zahtevajo demokracijo, in ne oblastem, ki jih želijo utišati.

Klakočar Zupančič: Oblast ni lastnina posameznikov

Tudi Urška Klakočar Zupančič je poudarila, da demokratičnih svoboščin in pravne države ni mogoče podrejati političnim interesom. »Oblast ni absolutna. Je začasno zaupana volja ljudi. Nihče nima pravice države, njenih institucij in prihodnosti njenih državljanov obravnavati kot svoje lastnine,« je izpostavila.

Po njenih besedah srbski študenti opozarjajo na temeljno načelo demokracije: oblast mora služiti ljudem, ne pa zahtevati, da ljudje služijo njej. Njihove zahteve po odgovornosti, svobodi in spoštovanju človekovega dostojanstva po njenem presegajo meje Srbije.

Posredovala tudi policija

Svoboda nad Janšo, Levica nad Hojsa: odzivi po burni proslavi v Kopru

Opozorila je tudi na pomen doslednosti pri zagovarjanju demokratičnih standardov. »Demokratičnih vrednot ne moremo zagovarjati selektivno. Ne moremo se sklicevati na pravno državo doma, hkrati pa zaradi političnih poznanstev ali gospodarskih interesov zamižati pred njenim spodkopavanjem drugod,« je dejala.

Solidarnost s srbskimi študenti je zato označila tudi za preizkus demokratične verodostojnosti Slovenije.

Podpora študentom ni nasprotovanje Srbiji

Klakočar Zupančič in Rop sta poudarila, da njuna podpora študentskemu gibanju ni usmerjena proti Srbiji ali njenim državljanom. Nasprotno, po njunih besedah gre za podporo pravici ljudi, da svobodno in demokratično odločajo o prihodnosti svoje države.

Royal Caribbean

Tisoči so mislili, da gredo na Karibe, a so končali v mrzli Kanadi

»Srbija pripada svojim ljudem. Ne eni stranki, ne enemu predsedniku in ne eni politični eliti,« sta sklenila in dodala, da mora biti glas tistih, ki se zavzemajo za demokratične spremembe, slišan, njihova volja pa spoštovana.