Mladi naj začutijo, da je kulturni utrip enako dober kot športni
Nedavno je bil v zakonodajni postopek vložen predlog zakona, po katerem bi vsak 16-letnik prejel kulturni bon v vrednosti 200 evrov, ki bi ga lahko do svojega 21. leta porabil za dostop do različnih kulturnih dobrin. Hkrati so tudi na ministrstvu napovedali skorajšnji zakonodajni predlog za uvedbo kulturnega bona za 18-letnike.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kulturniki vsako tovrstno rešitev toplo pozdravljajo.
»Seveda bi bili veseli neke take vzpodbude. Predvsem je pomembno, da se mladi odločajo za obisk kulturnih ustanov, da se gradi navada obiskovanja, pri čemer lahko izberejo gledališče, glasbo, razstave in podobno. Po mojem mnenju bi bilo to vsekakor dobrodošlo,« idejo komentira direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič.
V gledališču sicer opažajo, da se mladi izven organiziranih obiskov pod okriljem šol in drugih ustanov zelo redko odločajo za samostojne oglede predstav in drugih dogodkov, ki potekajo pod njihovo streho. »Šele kasneje, ko se ljudje nekako ustalijo, začnejo obiskovati kakšne kulturne prireditve. Zato mislim, da bi bila taka stimulacija dobrodošla.«
Ob tem pa se po njegovem mnenju kljub vsemu poraja vprašanje, koliko bi to zares vplivalo na obisk kulturnih ustanov. »Današnja mladina po mojih opažanjih najraje ostaja doma, v zasebnem okolju. Zato je vprašanje, ali bi jih neki boni resnično vzpodbudili k temu, da bi odšli ven in se udeležili javne prireditve. Morda pa jim bodo dostopne tudi kakšne vsebine na spletu.«
Delin: Mladim se je treba znati približati
Po drugi strani že sedaj precej zanimanja za dogajanje med mladimi opaža direktor glasbenega festivala Arsana Mladen Delin. »Malo se jim je treba približati, pa pridejo. Zato tudi imamo oder mladih in vsebine, ki vabijo mlade v mesto. Mladim tudi predajamo organizacijo velikega dela festivala. Zelo mi je pomembno, da so mladi aktivni v mestu – da dogodke organizirajo in se jih udeležujejo.« Idejo kulturnih bonov pa kljub temu označuje za odlično.
»S tem se mladi počasi zastrupljajo s kulturo, umetnostjo. Mladi bi spoznali kulturni utrip, ki je enako dober kot športni. S tem začnejo spoznavati svet kulture in ugotovijo, da je privlačen.« Mladi sicer zagotovo kar tako ne namenijo večje vsote denarja za kulturo.
Tako opozicija kot koalicija za bone v vrednosti 200 evrov
Po predlogu poslanske skupine Svoboda bi vsak 16-letnik prejel kulturni bon v vrednosti 200 evrov, ki bi ga do svojega 21. leta lahko uporabil za nakup knjig v slovenskem jeziku, ogled filmov v kinematografih, ki so vključeni v art kino mrežo, razstave v muzejih in galerije ter za plesne, glasbene in gledališke predstave. Ponudniki bi lahko bili javni zavodi, nevladne organizacije s statusom javnega interesa v kulturi ali pravni subjekti, da bi vključili tudi knjigarne.
K odločitvi naj bi jih sicer napeljala tudi praksa nekaterih evropskih držav, kjer so bone oziroma vavčerje že uvedli, nazadnje Hrvaška v vrednosti 100 evrov na mladostnika, pa tudi Nemčija, Španija, Italija in Francija. V Sloveniji pa naj bi ukrep ostajal zgolj na papirju.
Krepiti želijo tudi ljubezen do materinščine
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
