Bolj nas zanimajo Windsorji, kot domača zgodovina
V zadnjih desetih, dvajsetih oz. tridesetih letih je v Sloveniji opazno fascinantno zanimanje za življenje kronanih glav.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tudi naši mediji so polni prispevkov o najbolj znani kraljevi družini na svetu – Windsorji, manj pa o drugih kraljevskih družinah. Skoraj nič pa v slovenskem prostoru ne govorimo o Habsburžanih, ki so imeli v svojem času pod okriljem tudi veliko ozemlja današnje Slovenije ter so pomembno zaznamovali naš prostor. Gre za družino Habsburžanov, ki izvira iz Švice in se imenuje po gradu Habsburg v kantonu Aargau.
Pravi vzpon so Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih družin v Evropi, dosegli z Maksimiljanom I. Habsburškim, ko se je ta poročil z Marijo Burgundsko, najbogatejšo dedinjo tistega časa, s čimer so pridobili tudi nizozemske dežele, območje današnje Belgije in Burgundije.
Prav Maksimiljanu I. Habsburškemu je bilo namenjeno tudi predavanje Borisa Hajdinjaka, geografa in zgodovinarja, odličnega poznavalca srednjega veka, raziskovalca holokavsta in zgodovine Judov na Slovenskem, avtorja člankov in knjig o srednjeveški in zgodnjenovoveški zgodovini Slovenije, Borisa Hajdinjaka, direktorja Sinagoge Maribor.
Potekalo je pod naslovom Kraljica in kralj v mestu – Blanka Marija Sforza in Maksimiljan I. Habsburški na Ptuju leta 1506. Letos namreč mineva 520 let od prvega obiska tega rimsko-nemškega cesarja na Ptuju oz. na ozemlju današnje Slovenije. Na Ptuju se je mudil od 4. do 5. in od 17. do 19. septembra 1506. leta Več tednov pa je na Ptuju bivala njegova druga žena Blanka Marija, rojena Sforza.
Njun obisk oz. bivanje na Ptuju zagotovo sodi med najprestižnejše trenutke ptujske zgodovine, o katerih pa danes javnost zelo malo ve ali skoraj nič. Sicer pa je Maksimiljan I. največ časa preživel kot vojak, zato je bil bolj odsoten, kot prisoten v življenju svoje druge žene.
Ptuj je bil na začetku 16. stoletja zelo bogato mesto, pomembno tranzitno mesto na poti iz vzhodnega dela Evrope v italijo. Imel je okrog 2000 prebivalcev in 208 zgradb. V tem obdobju je prehitel tudi Maribor. Zlasti je bila pomembna trgovina z živino. O pomenu Ptuja v tem času pričajo tudi nadvse pomembne arheološke najdbe, ki pa jih prav tako ne znamo predstaviti svetu, ugotavlja Boris Hajdinjak, kot tudi ne obisk rimsko-nemškega cesarja Maksimiljana I. na Ptuju z ženo. Niso pomembni sami keramični ostanki.
Predavanje Kraljica in kralj v mestu je potekalo v okviru 36. Dnevov evropske kulturne dediščine in 14. tedna kulturne dediščine, ki se je pričel 26. septembra in se bo zaključil 10. oktobra pod naslovom Dediščina v vrtincu priložnosti in izzivov.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
