Slovenci bi jedli bolj lokalno, a je cena previsoka
Vodja komerciale v Sparu Uroš Lozej je jasen: potrošniki izdelke odbirajo na podlagi cene. Slovenski potrošnik je pripravljen odšteti le do 6 % več za domače poreklo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Letošnji strokovni posvet v okviru festivala Dobrot je bil posvečen prehranskim navadam. Te so se od vsakdanjega kuhanja obrokov, rabe sezonske hrane spremenile v smeri povpraševanja po izdelkih, ki so hitro pripravljeni, oz. po vnaprej pripravljenih obrokih. Lokalno ali globalno pri tem ne igra posebne vloge, šteje le kakovost za najboljšo ceno.
Toda kot je poudarila ena izmed vodij kuhinj v šolskem zavodu na Dravskem polju, je lokalna hrana kakovostnejša od izdelkov, ki jih dobavljajo veliki distributerji, temu pa sledi tudi cena, ki je višja. "Razliko v višji ceni skušamo unovčiti tako, da več izdelkov, kot je npr. kruhov cmok, raje naredimo sami, kot bi ga kupili. In še kaj se najde. Veliko je odvisno od ustvarjalnosti, zavzetosti organizatorja prehrane, vodje kuhinje," pravi sogovornica, ki se imensko ni želela izpostaviti.
Lenoba je temelj naše civilizacije
Verjetno bi ta recept vključevanja več lokalnih živil v domače jedilnike lahko preslikali tudi v domača gospodinjstva, kjer pa pomembno vlogo igra čas.
"Kaj menite, da je gonilna sila v obstoju naše civilizacije, ki nas je pripeljala do trenutka, kjer smo sedaj? To je lenoba. Že vso našo evolucijo iščemo bližnjice, da bi se izognili fizičnemu delu, tudi kuhanju. Iščemo bližnjice, da bi ležali na kavču, a kljub temu imeli paket trebušnih mišic. Obenem pa se soočamo s pomanjkanjem časa, ker se ženemo za denarjem, ker želimo uživati v neki bližnjici. Z nakupom živil, potovanj ali drugih dobrin skušamo kupiti občutek sreče. Definitivno vse to vpliva na prehranske navade," je dejal Evgen Benedik, klinični dietetik v UKC Ljubljana.
Ob tem pa je človeško inovativnost v povezavi z lenobo še dodatno ilustriral: "V porastu je debelost in kot odgovor na ta pojav smo našli zdravilo, ki ne zahteva fizične dejavnosti, le odprtje denarnice. V to gre družba in mi tiščimo glavo v pesek. Iščemo krivca, vendar moramo najprej začeti pri sebi."
Vsak vloženi evro v prehrano otrok se poplača
Obenem pa meni, da bi morali za spremembo prehranjevalnih navad nujno začeti že pri najmlajših. "Skandinavske države so spoznale, da se vsak vložen evro v prehrano mladostnikov do 25. leta družbi vsaj 70-krat povrne."
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.