Od danes poostren nadzor nad tovornjaki in avtobusi po vsej državi
Policija bo med 9. in 15. februarjem preverjala spoštovanje pravil, tehnično brezhibnost vozil in psihofizično stanje poklicnih voznikov
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Od ponedeljka, 9. februarja, do nedelje, 15. februarja 2026, bo potekala druga letošnja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov. V istem obdobju bo potekal tudi evropsko usklajen poostren nadzor nad tovornimi vozili.
Policisti bodo v času akcije izvajali poostrene nadzore nad tovornimi in avtobusnimi prevozi na avtocestah, hitrih cestah ter na avtobusnih postajališčih po vsej državi. Posebno pozornost bodo namenili spoštovanju omejitev hitrosti, tehnični brezhibnosti vozil, ustrezni obremenjenosti, spoštovanju socialne zakonodaje, psihofizičnemu stanju voznikov ter uporabi varnostnega pasu in elektronskih naprav.
Poklicni vozniki nosijo veliko odgovornost
Poklicni vozniki tovornih vozil, avtobusov in dostavnih vozil v prometu preživijo bistveno več časa kot drugi udeleženci, zato so zaradi dolgih voženj, časovnih pritiskov in odgovornosti za potnike ali tovor bolj izpostavljeni tveganjem. Čeprav so udeleženi v manjšem deležu prometnih nesreč, so njihove posledice zaradi velikosti in mase vozil pogosto hujše.
Cestni tovorni promet se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno povečal, s tem pa tudi prometne obremenitve in zahtevnost zagotavljanja varnosti. Po zadnjih podatkih so bili vozniki tovornih vozil in avtobusov v letu 2025 udeleženi v 3.036 prometnih nesrečah, povzročili pa so jih 1.810.
Defenzivna vožnja, ustrezno psihofizično stanje, dosledno spoštovanje prometnih pravil in skrb za tehnično brezhibnost vozil ostajajo temelj varne udeležbe v prometu. Kljub sodobnim varnostnim sistemom je voznik še vedno najpomembnejši dejavnik varnosti.
Utrujenost in nepozornost med največjimi tveganji
Vozniki težkih vozil upravljajo vozila, ki tehtajo več deset ton in imajo tudi do 40 odstotkov daljšo zavorno pot kot osebni avtomobili, zato je popolna zbranost ključnega pomena. Pri hitrosti 80 kilometrov na uro vozilo v eni sekundi prevozi več kot 22 metrov, kar pomeni, da že nekaj sekund nepozornosti predstavlja veliko tveganje.
Utrujenost ostaja eden najnevarnejših, a pogosto spregledanih dejavnikov tveganja, saj je prisotna pri približno petini prometnih nesreč. Njeni učinki so primerljivi z vožnjo pod vplivom alkohola. Po 17 urah budnosti so odzivni časi primerljivi z vožnjo pri 0,5 promila alkohola v krvi, po 24 urah pa se tveganje še dodatno poveča.
Utrujeni vozniki reagirajo počasneje, sprejemajo slabše odločitve in so bolj nagnjeni k mikrospanju – kratkim, nekajsekundnim izklopom, ki jih pogosto niti ne zaznajo. Pravila o delovnem času in počitkih zato niso formalnost, temveč pomemben varnostni ukrep. Evropska uredba določa obvezen odmor po največ 4,5 urah vožnje ter dnevni počitek v trajanju najmanj 11 ur, saj dokazano zmanjšujeta utrujenost in število prometnih nesreč.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.