V Ljutomeru razstava grafik in risb Matjaža Gederja
Neizogibni motivi njegovih del so šolski predmeti, ki pa jim avtor doda druge konotacije
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru so odprli razstavo grafik in risb likovnega pedagoga Matjaža Gederja. Avtorja in njegovo delo, prikazano na pričujoči razstavi, je predstavila Lea Belec, spremno besedilo k razstavi je prispevala Tina Ponebšek, kustodinja v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, kjer je Geder letos razstavljal skupaj s pesnikom Ivom Podojsterškom.
Matjaž Geder spada med prepoznavne sodobne slovenske grafike. Diplomiral je na pedagoški fakulteti v Mariboru, že več kot dve desetletji je zaposlen v šolstvu. Svoja dela razstavlja tako doma kot v tujini. Leta 2017 je bil kot slovenski predstavnik nominiran za nagrado The Queen Sonja Print Award, leta 2021 pa je na mednarodnem grafičnem trienalu v Bitoli prejel posebno priznanje za grafiko. V letih 2022–2023 je po izboru Mednarodnega grafičnega likovnega centra sodeloval na potujoči razstavi slovenske grafike Sodobno = sveže, v letošnjem letu pa je razstavljal tudi na mednarodnem bienalu grafike v mestu Ploiesti v Romuniji in mednarodnem bienalu male grafike v Podgorici.
Kot je o pričujoči razstavi zapisala Ponebškova, imajo v Gederjevi umetnosti drobne stvari nenavadno težo. Šolska miza, odtis podplata, pretisni omot tablet, ortodontska opornica ali preprosta kovinska skodelica zanj nikoli niso zgolj predmeti, temveč v njegovih delih postanejo nosilci spomina, sledi človekove prisotnosti in izhodišča za premislek o svetu, ki ga živimo. Prav zato je naslov razstave Mali sivi skodelici mogoče razumeti kot nekakšen ključ za vstop v avtorjevo likovno govorico. Siva skodelica, značilen in trpežen predmet nekdanjega skupnega vsakdana, je bila namenjena vsakomur in skoraj vsemu: mleku, čaju, soku, enolončnici. Njena preprostost je v popolnem nasprotju s svetom predmetov, ki svojo vrednost utemeljujejo z izjemnostjo, novostjo in prestižem.
Geder jo izbere prav zaradi njene običajnosti – je predmet uporabe, bližine in osnovne človeške potrebe. Skodelica pa je tudi posoda in od tod ni daleč do telesa kot posode življenja, glave kot »sklede« misli, spominov, strahov in želja. Posebnost je tudi v tem, da lahko naslov razumemo kot dajalnik ednine, lahko pa tudi kot imenovalnik dvojine. Iz enega predmeta tako nenadoma nastaneta dva – vstopijo bližina, odnos, pozornost do drugega in ena tistih posebnosti slovenskega jezika, ki dopušča, da dvoje ostane dvoje. Za na videz skromnim naslovom se tako odpre veliko širše vprašanje: kaj nas v svoji elementarnosti povezuje in kaj človek pravzaprav potrebuje za življenje? Gederjeve risbe in grafike gledalca tudi ne nagovarjajo z enim samim, dokončnim sporočilom. Nastajajo iz plasti, odtisov, citatov, osebnih spominov in kulturnih referenc ter zahtevajo počasno gledanje. Tisto, kar se sprva zdi kot naključna sled, predmet ali humorna domislica, se lahko ob daljšem pogledu izkaže za pomembno razpoko v podobi.
Izbor del za razstavo, skupaj jih je 30, je opravil avtor sam. Velik del razstavljenega je bilo letos že mogoče videti v Ajdovščini na že omenjeni razstavi z naslovom Otroški arzenal, o kateri smo ob odprtju tudi pisali, deset del pa je novih, nastalih v zadnjih nekaj mesecih. Neizogibni motivi Gederjevih del so šolski predmeti, ki pa jim avtor doda druge konotacije, vezane na umetnostno zgodovino, kulturne reference in njegove spomine. Zanimiva je serija del na jedilnih pladnjih, ki jih prav tako povezujemo s šolskim vsakdanom. Nanje je avtor pritrdil plastificirane portrete sodelavk, pladnji pa so izobešeni na način, kot da bi želeli kaj zvrniti z njih, ob tem pa je to tudi konotacija na delo učiteljev, ki ga Geder, kot pravi, vse bolj doživlja kot servilnost. Poleg grafik in risb je na tleh razstavišča postavljena šolska tabla, kar omogoča obiskovalcem, da delijo svoje vtise o razstavi ali kakšno drugo misel, s tem pa jo tudi soustvarjajo.
Kot še pove Geder, noben njegov dan ne mine brez potegnjene črte. Poleg risb in grafik v njegovem ateljeju nastajajo tudi slike, za katere pa pravi, da še niso dozorele za razstavo. To leto bo sicer razstavljal še na skupinski razstavi v Ingolstadtu, ki jo pripravlja Galerija Murska Sobota, za naprej pa načrtuje še več sodelovanja na mednarodnih grafičnih bienalih. Razstavo v Ljutomeru si je mogoče ogledati do 1. novembra.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.