Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Minuli četrtek in petek se je v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine pod kozolcem in na ploščadi pri mladinskem centru odvijal dogodek z naslovom Kamen, les in opečna čipka.

S podporo tamkajšnje lokalne skupnosti ter omenjenega centra so ga pripravili dijaki in mentorji Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana. Na njem je po šest dijakov vsak dan v živo predstavljalo tradicionalna mojstrska znanja s področja kamnoseštva, tesarstva in izdelave opečnih mrež.

Izjemna rokodelska znanja in ročne spretnosti

»Ob omenjenem tednu in dnevih se potrudimo obuditi stare obrti in mojstrska znanja ter jih prikazati širši javnosti, predvsem mladim v vrtcih in šolah. Gre za izjemna rokodelska znanja in ročne spretnosti, ki temeljijo na poznavanju materiala, orodja, natančnosti, občutku za detajl ter dolgoletnem prenosu znanja iz generacije v generacijo.

Prav takšna znanja so stoletja oblikovala naš grajeni prostor, danes pa so vse redkejša in zato toliko bolj dragocena,« nam je povedala idejna vodja dogodka, arhitektka in profesorica na omenjeni ljubljanski šoli Mateja Kumer, ter nadaljevala: »Posebna vrednost dogodka je, da v lokalnem okolju ta znanja predstavljajo mladim, ki se z njimi srečujejo v okviru strokovnega izobraževanja in jih s praktičnim delom ohranjajo živa.«

Po njenih besedah se mladi zavedajo pomena negovanja gradbene oziroma tehnične kulturne dediščine v družbi tistih, ki se z njo ukvarjajo, kajti vse bolj mojstrska znanja in ročne spretnosti tudi z omenjenega področja nadomeščajo hitri, enostavni in umetni materiali, kar ni prav.

Mladi vedo, da so mojstrske obrti nekaj posebnega

Na vprašanje, ali je med mladimi kaj zanimanja za ohranjanje tovrstnega znanja, je Kumrova odgovorila, da lahko kot profesorica strokovno teoretičnih predmetov na šoli pove, da ga je vsako leto več. Mladi – je pojasnila – vedo, da so mojstrske obrti in delo z rokami v gradbeništvu nekaj posebnega, zato jih profesorji spodbujajo k njihovemu prepoznavanju in ohranjanju. In zakaj so se odločili za predstavitev prav v Šmartnem ob Paki?

»Kraj letos praznuje 770-letnico prve pisne omembe. Muzej Velenje me je ob tej priložnosti povabil k pisanju prispevka v kroniki. Odločila sem se za prispevek o zelenem tufu, ki je prisoten v lokalni skupnosti. Domačine sem prosila, da mi pri tem priskočijo na pomoč. Odzvali so se velikodušno in množično, zato sem menila, da je prav, da jim poklonimo delavnico. Sodeč po odzivu nanjo menim, da je bila odločitev prava,« je še dejala Kumrova.

Po besedah ravnateljice omenjene ljubljanske šole Staše Florjanič je takšna predstavitev mojstrskih znanj njihovih dijakov na terenu nekaj povsem običajnega, saj jih spodbujajo k prepoznavanju stavbne kulturne dediščine in jih učijo, kako skrbeti zanjo. »Dijake je treba najprej vzgojiti, da jo znajo prepoznati in ceniti.

Morajo vedeti, da je to del naše nacionalne identitete, ki jo je vredno z mojstrskimi tehnikami obnavljati in ohranjati,« je sklenila Staša Florjanič. Ob koncu delavnice so gostje iz Ljubljane županu Občine Šmartno ob Paki Janku Kopušarju v spomin izročili v zelenem tufu izklesan občinski grb.

Naš čas