Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Projekt Lahko branje za bistri um je povezal starejše, strokovnjake, knjižničarje in ustvarjalce. V DEOS Centru starejših Zimzelen Topolšica so pripravili zaključni dogodek projekta, ki je udeležencem v letu dni prinesel številna srečanja, branje, vaje za krepitev kognitivnih sposobnosti in druženje, partnerjem pa veliko dela, prilagajanja in sodelovanja.

Ideja za projekt je prišla iz Knjižnice Velenje. Višja bibliotekarka Brina Zabukovnik Jerič je pojasnila, da jih je k razmišljanju spodbudila njihova bralka, ki je v knjižnici iskala dejavnosti za moža, pri katerem so že opažali znake demence. Po vzoru mariborskega projekta »Umovadba« so začeli razvijati svojo idejo, poiskali so partnerje in zasnovali projekt.

Vodilni partner je bil Zavod Aktivna starost, sodelovali pa so še Knjižnica Velenje, Zavod RISA in DEOS Center starejših Zimzelen Topolšica. Julija Huselja iz Zavoda Aktivna starost je ob zaključku kot enega pomembnejših dosežkov izpostavila prav dobro partnerstvo. »Povezali smo branje in starejše ter dokazali, da lahko z manjšimi spremembami omogočimo branje veliko širšemu krogu ljudi, tudi tistim, ki imajo težave pri branju običajne literature,« je povedala. V Knjižnici Velenje so izvedli 30 srečanj – 15 bralnih in 15 kognitivnih delavnic. Enako število srečanj je potekalo v DEOS Zimzelen Topolšica, tako da so jih v okviru projekta skupaj izvedli 60. Huselja je povedala, da so na začetku pripravili načrt, nato pa delavnice sproti prilagajali sposobnostim in zmožnostim udeležencev. Skozi čas je bil napredek opazen, udeleženci pa so se na srečanja z veseljem vračali.

Solzice so v lahkem branju dobile novo podobo

Pomemben rezultat projekta so Solzice Prežihovega Voranca v lahkem branju. Pri Zavodu RISA, kjer se z lahkim branjem sistematično ukvarjajo, poudarjajo, da priredba literarnega dela še zdaleč ne pomeni zgolj krajšanja stavkov ali povečanja črk. Alenka Hanuš Pečovnik, strokovna sodelavka za dostopnost, je natančno razložila nastanek takšnega čtiva. Priprava knjige v lahkem branju je dolgotrajen proces. Najprej nastane osnutek, ki ga z vidika razumljivosti preverijo testni bralci oziroma bralci svetovalci. Sledijo popravki, sodelovanje z ilustratorjem in nazadnje z oblikovalcem, saj mora tudi končna podoba slediti smernicam lahkega jezika.

Pri literarnem delu je izziv še večji. Lahki jezik zahteva konkretnost, jasnost in razumljivost, izogiba se dvoumnostim, prenesenim pomenom in metaforam. Hkrati mora prirejeno delo ohraniti literarno vrednost in pri bralcu vzbuditi čustva. Posebno vlogo imajo pri tem bralci svetovalci. Prav ljudje z izkušnjo težav pri branju najbolje vedo, kaj je razumljivo in kaj ne. Zato si pri Zavodu RISA prizadevajo, da bi bila njihova vloga bolj prepoznana in tudi ustrezno ovrednotena. Pomembna je tudi vizualna podoba. Cilj je bil, da so Solzice že na prvi pogled privlačna knjiga in da s svojo podobo pomagajo odpravljati predsodke, ki še vedno spremljajo lahko branje.

V Sloveniji imamo 90 naslovov lahkega branja

Potrebe po takšni literaturi so velike. Po podatkih, ki so jih predstavili ob projektu, imamo v Sloveniji približno 90 naslovov v lahkem jeziku, številni med njimi pa so namenjeni otrokom. Odrasli, ki potrebujejo prilagojeno literaturo, potrebujejo vsebine, primerne svoji starosti – od ljubezenskih zgodb in kriminalk do drugih žanrov, ki jih bere tudi splošna populacija. Izbor Solzic ni bil naključen. Na začetku projekta so udeležence vprašali, kaj bi želeli brati. Zanimale so jih zgodbe o nekdanjem življenju in domačem okolju, zato so iskali delo, ki bi povezovalo njihove interese in hkrati nagovorilo širši krog bralcev.

Srečanja so povezovala branje, druženje in krepitev spomina

V Knjižnici Velenje je ob zaključku v projektu sodelovalo 19 udeležencev. Zabukovnik Jeričeva je poudarila, da so se skozi srečanja zelo povezali in spletli tudi nova prijateljstva, zato je projekt poleg bralnega in kognitivnega dobil pomemben socialni vidik. Bralno značko v lahkem branju je prejelo vseh 19 udeležencev iz Knjižnice Velenje in 15 udeležencev iz DEOS Zimzelen Topolšica, skupaj torej 34.

Takšni projekti prinašajo živost

Tudi v Topolšici so projekt dobro sprejeli. Direktorica Centra starejših Zimzelem Andreja Štefan Bukovič je ob tem posebej izpostavila delo delovnih terapevtk in animatork, ki znajo stanovalce spodbuditi k sodelovanju.

Naš čas