Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Velenjski rodoslovci so skupaj s člani Slovenskega rodoslovnega društva obiskovalcem predstavili povezovanje klasičnega rodoslovja in sodobnih genetskih raziskav. Razstava v Knjižnici Velenje je pokazala, da je naša osebna zgodovina zapisana na dva načina – v dokumentih in v DNK. V Knjižnici Velenje je bila junija na ogled razstava Rodovniki in genetske sledi: Ali smo potomci Adama in Eve, ki je obiskovalce popeljala na zanimivo potovanje med arhivskimi dokumenti, družinskimi drevesi in genetskimi sledmi naših prednikov. Tokrat so se člani Rodoslovne skupine Velenje povezali s člani Slovenskega rodoslovnega društva, v okviru katerega poteka projekt Slovenska genetska dediščina. Razstavljeni rodovniki so slovenske rodbine povezovali ne le skozi stoletja dokumentirane zgodovine, temveč so z genetskimi podatki pogled usmerjali več tisočletij v preteklost.

Osebna zgodovina je zapisana dvakrat

Rodoslovci svoje raziskovanje tradicionalno začenjajo v arhivih. Na podlagi matičnih knjig in drugih dokumentov sestavljajo rodovnike, raziskujejo družinske zgodbe, organizirajo rodbinska srečanja in s svojim delom prispevajo tudi k poznavanju lokalne zgodovine. Genetsko rodoslovje tem raziskavam dodaja novo razsežnost. Analize DNK lahko potrdijo sorodstvene povezave, odkrijejo nove ali postavijo pod vprašaj dosedanje ugotovitve. Še posebej dragocene so tam, kjer pisni viri manjkajo ali so nezanesljivi, denimo pri nepopolnih arhivskih zapisih, izgubljenih dokumentih ali nejasnem starševstvu.

Po očetovi in materini liniji daleč v prazgodovino

Poseben del razstave je obiskovalcem približal genetsko preteklost človeka. Predstavljeni so bili prikazi, ki posameznika po neposredni očetovski liniji umeščajo na svetovno drevo Y-kromosomskih linij oziroma do tako imenovanega genetskega Adama, po neposredni materinski liniji pa po mitohondrijski DNK do tako imenovane genetske Eve. Razstavljavci so svoje družinske rodovnike dopolnili z grafičnimi prikazi porekla genetskih skupin po materini in očetovi liniji. Tako so obiskovalci lahko videli, kako se posamezne genetske linije umeščajo na veje velikega človeškega družinskega drevesa, ki segajo vse do prazgodovine.

Od družinskih dreves do slovenskega genetskega atlasa

Na razstavi so svoja družinska drevesa in genetske raziskave predstavili rodoslovci iz Šaleške in Savinjske doline. Med drugim so bili na ogled rodovniki posameznih družin, prikazi genskega porekla ter raziskavi Adamovi potomci v Šaleški dolini in Drevo slovenskih pramater. Predstavljeni prikazi so rezultat dela genetskega krožka Slovenskega rodoslovnega društva, v okviru katerega nastaja Slovenski genetski atlas. Raziskovalci so razvili tudi sistem za poljudno slovensko poimenovanje haplotipov ter prikaz filogenetskega drevesa in zemljevida krajev porekla testiranih posameznikov. Minula razstava je pokazala, da se s povezovanjem arhivskih virov in genetike poti do naših prednikov odpirajo daleč v preteklost.