"Koča ima potencial. Jaz ga s svojim načinom nisem znal izkoristiti."
Peter Jožef Založnik po dobrega pol leta zapušča Planinsko kočo na Resevni. Razlogi niso v odnosih ali najemnini, temveč v finančni dinamiki delovanja planinskih koč.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na papirju je zgodba skoraj idealna. Prenovljena planinska koča. Dostop z avtomobilom. Več kot 70 ležišč. Podpora planinskega društva in občine. Toda matematika se ni izšla. Le dobrega pol leta po uradnem prevzemu planinske koče na Resevni Peter Jožef Založnik zaključuje zgodbo o najemu. Planinsko društvo Šentjur tako znova išče novega oskrbnika.
A ta zgodba ni zgodba o nesoglasjih. Tako Založnik kot podpredsednik Planinskega društva Šentjur in gospodar koče Branko Petauer drug o drugem govorita z izrazitim spoštovanjem. Gre za zgodbo o tem, kako zahtevno je danes voditi planinsko kočo in hkrati ohraniti njen osnovni namen – zavetišče za planince.
Koča ni restavracija, ampak zavetišče
»Koče naj ostanejo koče. Ni potrebe, da v planinski koči obratuje ‘masterchef’ restavracija. Planinec mora imeti možnost, da se v njej skrije pred ujmo in dobi cenovno dostopno okrepčilo,« pravi Založnik, ki je na Resevno prišel z jasno vizijo povezovanja gostinstva, planinstva in svojih turističnih izkušenj.
V delo je vložil vse svoje znanje, čas in energijo, a po nekaj mesecih je naredil preprost izračun. »Aprila sem naredil finančni presek in ugotovil, da se matematika ne izide. To ne pomeni, da se ne bo komu drugemu. Nikogar ne želim odvrniti od najema, ampak moj koncept ni deloval.«
Največji izziv ni bil odnos z društvom ali delo na terenu, temveč obisk. »Ves teden sem bil na koči in čakal na obisk, pa ga ni bilo. Če je v nedeljo dež, se ti finančna struktura podre.«
Obogateti s kočo je težko
Koča, pravi Petauer, je med tednom res obiskana manj, a so vikendi zato toliko močnejši predvsem v jesenskem in zimskem času. »Upoštevati je treba še praznike in piknike, razne obletnice, pohode in zaključene družbe, in na takšen način se potem da več zaslužiti, ta zaslužek pa potem razdeliti na celo leto in se da preživeti. Obogateti pa zagotovo ne.«
Založnik trdi, da je delo optimiziral do skrajnosti in del ponudbe prilagodil samopostrežnemu sistemu, a osnovna enačba se ni spremenila. Slovesa nikakor ne jemlje kot neuspeh: »Ne jemljem tega kot spodrsljaj, ker sem dal sebe notri. Priznam pa, da sem morda koncept planinske koče in dinamiko planinskih koč malo podcenil. Nisem planinec in morda mi je tu manjkalo dodatno znanje. Lahko skuhaš 200 ali 300 malic, a če ni obiska, vikend ne pokrije stroškov.«
Prazne koče so vseslovenski problem
Ob tem poudarja, da je bilo sodelovanje s Planinskim društvom Šentjur korektno in podprto. »Vedno so pomagali pri prireditvah, tehničnih zadevah in delu na terenu. Ko govorim o njih, govorim o vodstvu, ki je stalo ob meni. Ogromno koč v Sloveniji je obnovljenih in zaprtih. Torej brez najemnika in oskrbnika. Očitno bo treba nekaj tudi na državnem nivoju urediti. A dejstvo je, da če bi se planinske koče finančno obrestovale, bi se ljudje grebli za upravljanje.«
Prepričan je, da če bi jih prosil, da bi mu prišli naproti tudi z znižanjem najemnine, ki je edini vir dohodka.
Brez najemnine ne bi preživeli
»Najemnina ni ravno obveza, a s tem pokrivamo zavarovanje, elektriko, alarmni sistem … Če letno seštejemo stroške, s 400 evri ne pokrijemo vseh obratovalnih in vzdrževalnih del,« pojasni Petauer, ki poudarja, da društvo že leta nosi velik del bremena.
»Za koče zalagamo veliko lastnih sredstev in prostovoljnega dela. Če ne bi bilo najemnine, ne bi preživeli.« Opozarja tudi na realnost planinskega društvenega dela. »Imamo 80 do 100 članov, a ko je treba delati, vse pade na nekaj ljudi, pomagajo nam žene, otroci in prijatelji, ki sploh niso člani.«
Prenovljena koča z ležišči raj za zaključene družbe
Koča na Resevni je bila v zadnjih letih temeljito prenovljena. Kapacitete so se povečale, urejene so sobe in infrastruktura. Petauer je jasen, da bodo še naprej vsa sredstva vlagali v razvoj planinskega doma.
»V času mojega najema sobe še niso bile dokončane, zato sem se najprej osredotočal na gostinski del, kar mi je ustrezalo, da sem počasi gradil zgodbo,« nadaljuje Založnik, ki je najprej želel vzpostaviti ekipo ljudi, ki dela v gostinstvu, in potem iti višje. »PD je dalo pobudo za prenovo, oni so motor te koče.«
»Zdaj je drugače. Koča ima več kot 70 ležišč. To je lahko velika priložnost za novega oskrbnika,« pravi Petauer. V društvu zato iščejo nekoga, ki bi znal združiti gostinstvo in različne programe – od šolskih skupin do planinskih izobraževanj.
»Pomembno je, da koča živi. Lahko sta tudi dva upokojenca, ki znata kuhati in živita v koči.«
Potencial ostaja, vprašanje je poslovni model
Založnik ob odhodu ne zapira vrat nasledniku, a ostaja jasen: "Nekdo, ki je od koče odvisen za celotno preživetje, samo od planincev ne more živeti. Ko se bo našel nov najemnik, sem pripravljen predati vse, tudi recept za zdaj že vsem dobro poznani resevniški štrudelj.«
Petauer pa dodaja, da so odprti za prilagoditve. »Če se pojavi dober najemnik, lahko pogodbo prilagodimo. Pomembno je, da koča deluje.«
Ideje so, je prepričan Založnik, ki je predstavil že kaj nekaj potencialnih adutov. »Koča je na kolesarski transverzali, veliko krasnih zgodb se lahko okrog tega naplete. V okolici koče so močne energetske točke, ki jih je v sklopu vilinske doline našel Bogdan Rahten, ki vozi vrhunsko zgodbo v sklopu zgodovine in mitologije. Tudi Resevna je del njegovega znanja.«
Zgodba z Resevne odpira novo poglavje
Založnik je prepričan, da je v koči pustil svoje srce. »Poleg kreativnega izziva je tu tudi moj sin, ki živi v Šentjurju, in če za koga, sem se s srcem trudil, da bi skupnost, kjer živi, imela kaj od tega.«
Zgodba Resevne se tako ne končuje, temveč odpira novo poglavje. Med prenovljenimi prostori in razgledom ostaja vprašanje, ki presega eno kočo: kako danes sploh še ohraniti planinske postojanke kot zavetišča planincev.
"Koča ima potencial. Jaz pa ga s svojim načinom nisem znal izkoristiti.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.