Izguba otroka, o kateri mnogi molčijo: kaj pomaga in kaj lahko zaboli
Lani je bilo v Sloveniji mrtvorojenih 82 otrok, 25 jih je umrlo v prvem tednu. Še veliko več nosečnosti se je končalo, preden so starši dočakali porod.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
O izgubi otroka med nosečnostjo je težko govoriti. Včasih zanjo vedo le najbližji, pri zgodnjem splavu morda niti ti ne. Starši se vrnejo v službo in k vsakdanjim obveznostim, okolica pa pogosto ne ve, kaj se jim je zgodilo ali kako naj se odzove. Oktober, mesec ozaveščanja o izgubi nosečnosti in dojenčka, opozarja prav na te izkušnje. Petnajstega oktobra smo tudi v Sloveniji obeležili dan spomina na otroke, umrle med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu.
Več kot 1800 zabeleženih primerov
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sta bila leta 2025 v Sloveniji zabeležena 1802 spontana splava in druge patološke nosečnosti. V podrobni evidenci je 315 primerov uvrščenih med spontane splave, 1487 pa med druge patološke nosečnosti. Posebej je bilo zabeleženih še 278 zunajmaterničnih nosečnosti.
Združeno poimenovanje je pomembno. NIJZ pojasnjuje, da se je s spremembami diagnostičnih možnosti spreminjalo tudi beleženje spontanih splavov in drugih patoloških nosečnosti. Če bi navedli samo 315 spontanih splavov, bi prikazali le del evidentiranih zgodnjih izgub. Prav tako vseh 1802 primerov ne moremo poimenovati zgolj spontani splavi.
Nekateri otroci živijo le nekaj ur
Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je bilo lani mrtvorojenih 82 otrok. Še 15 otrok je umrlo v prvih 24 urah po rojstvu, deset pa v starosti od enega do šestih dni. V prvem tednu življenja je tako umrlo 25 otrok.
Do dopolnjenega 28. dne so umrli še trije, skupno torej 28 novorojenčkov. V celotnem prvem letu življenja je umrlo 35 dojenčkov. To zadnje število vključuje tudi smrti v prvih dneh in tednih po rojstvu.
Za družine so okoliščine izgube zelo različne. Nekateri starši se z njo srečajo na ultrazvočnem pregledu, drugi ob porodu ali po dnevih zdravljenja in čakanja v bolnišnici. Tudi njihove potrebe po pogovoru, bližini ali umiku niso enake.
Žalovanje nima določenega roka
Po izgubi se lahko pojavijo žalost, jeza, občutek praznine ali krivde. Telesno okrevanje in čustveno počutje ne sledita nujno istemu ritmu. Ženska se lahko telesno že počuti bolje, pa jo izguba še vedno močno prizadene. Nekateri o tem želijo govoriti, drugi za to potrebujejo več časa.
Irska javna zdravstvena služba HSE poudarja, da se občutki po splavu lahko spreminjajo in vračajo. Partnerja se lahko z izgubo spoprijemata različno. To samo po sebi ne pomeni, da je enemu manj hudo. Če stiska otežuje vsakdanje življenje, je smiseln pogovor z zdravnikom in po potrebi strokovna pomoč.
»Saj bosta imela drugega« ni tolažba
Bližnji pogosto želijo pomagati, vendar v zadregi iščejo predvsem nekaj spodbudnega. Stavki, kot sta »Saj sta še mlada« ali »Saj imata že enega otroka«, lahko zvenijo, kot da bi morala starša izgubo lažje sprejeti. Govorjenje o naslednji nosečnosti pa preusmeri pogovor stran od tega, kar doživljata zdaj.
Bolje je preprosto izraziti sožalje in ponuditi bližino: »Žal mi je. Tukaj sem, če želiš govoriti.« Ni treba najti razlage ali zapolniti vsake tišine. Pomaga lahko tudi konkretna ponudba, denimo kosilo, varstvo sorojenca ali spremstvo na pregled. Pri tem naj starša sama povesta, kaj jima ustreza.
Pozornost potrebuje tudi partner. Kot opozarja britanska zdravstvena služba NHS, se lahko tako osredotoči na podporo ženski, da svoje občutke odrine na stran. Njegova stiska se zato lahko izraziteje pokaže šele pozneje.
Podpora tudi po prvih dneh
V Sloveniji družinam ob izgubi otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu pomaga društvo Solzice. Povezuje starše s podobnimi izkušnjami ter organizira podporna srečanja in spominske slovesnosti. Pogovor z nekom, ki pozna takšno izgubo, je lahko pomembna opora.
Bližnji pa lahko ostanejo v stiku tudi po tem, ko minejo prvi dnevi. Kratko sporočilo, povabilo na sprehod ali vprašanje, kako sta, ne zahtevajo velikih besed. Dajo pa staršema vedeti, da lahko o svojem otroku in izgubi govorita tudi čez več let ali desetletij.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
