Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Evropske potrošniške organizacije opozarjajo, da lažni finančni oglasi na velikih spletnih platformah niso več le občasna nadloga, temveč pomenijo sistemsko tveganje za varnost uporabnikov. V ospredju kritike so se znašli tehnološki giganti Meta, TikTok in Google. Potrošniška združenja jim očitajo, da se na prijave spornih vsebin odzivajo prepočasi in neučinkovito.

Krovna evropska potrošniška organizacija BEUC je skupaj z 29 članicami iz 27 držav – med njimi aktivno sodeluje tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) – na Evropsko komisijo in nacionalne organe naslovila uradne pritožbe proti omenjenim korporacijam. Družbam očitajo neizpolnjevanje obveznosti iz evropskega akta o digitalnih storitvah (DSA), ki jim nalaga strog nadzor nad širjenjem goljufivih vsebin.

Največja sprememba po 25 letih

Konec iskanja, kot ga poznamo: Google bo popolnoma spremenil svoj iskalnik

Kako deluje finančna vaba?

Prevaranti uporabnike najpogosteje vabijo v domnevno donosne naložbe v kriptovalute, lažne finančne storitve ali sumljive oblike trgovanja, kjer ljudje hitro izgubijo prihranke. Tehnike so izjemno izpopolnjene: oglasi zlorabljajo podobe znanih osebnosti, posnemajo uveljavljene blagovne znamke ali pa natančno kopirajo videz legitimnih medijskih novic, zaradi česar jih povprečen uporabnik težko prepozna kot lažne.

Da bi preverili odzivnost platform, so BEUC in partnerske organizacije med decembrom 2025 in marcem 2026 sistemsko prijavili 893 sumljivih oglasov. Izid analize razkriva precejšnjo neučinkovitost:

• Platforme so po opozorilih umaknile le 243 oglasov (27 odstotkov).

• Skoraj tretjino oziroma 297 prijav so enostavno zavrnile.

• 168 opozoril so administratorji povsem prezrli.

• Preostalih 185 oglasov je izginilo s spleta še pred uradnim pregledom.

Jure Klobčar

2026 JH2

Mimo Zemlje bo švignil asteroid v velikosti rokometnega igrišča

Med podjetji obstajajo velike razlike. Meta je od 503 prijavljenih oglasov umaknila 146 vsebin, hkrati pa je zavrnila kar 43 odstotkov opozoril. TikTok je izbrisal petino spornih oglasov (79 od 360), medtem ko je Google odstranil 18 od 30 prijavljenih oglasov (vendar BEUC opozarja na bistveno manjši vzorec podatkov pri slednjem).

Potrošniške organizacije poudarjajo, da težava ne tiči le v pojavu prevar, temveč v pasivnosti platform po tem, ko te že prejmejo eksplicitna opozorila. Ocenjujejo, da tovrstni oglasi mesečno dosežejo več kot 200 milijonov Evropejcev, finančne izgube posameznikov pa segajo od nekaj sto do več tisoč evrov.

Kaj tehnološkim gigantom narekuje zakonodaja DSA?

Evropski akt o digitalnih storitvah od velikih upravljavcev omrežij zahteva proaktivno delovanje. Platforme morajo ponuditi preproste in odzivne mehanizme za prijavo nezakonitosti, zagotoviti popolno transparentnost glede naročnikov oglasov ter redno analizirati in zmanjševati sistemska tveganja na svojih omrežjih. Nad največjimi igralci, ki v EU presegajo 45 milijonov mesečnih uporabnikov, neposredno bdi Evropska komisija.

Če Komisija ugotovi kršitve pravil, lahko podjetjem odredi takojšnje popravljalne ukrepe. V primeru sistemskega ignoriranja zakonodaje pa jim grozijo ostre finančne sankcije – globe lahko dosežejo do šest odstotkov njihovega svetovnega letnega prometa. V Sloveniji vlogo koordinatorja teh storitev opravlja agencija AKOS, ki sprejema pritožbe uporabnikov in jih po potrebi predaja pristojnim evropskim organom.

Slovenska statistika: Prevare se selijo med plačane vsebine

Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da prevare niso več oddaljen ali abstrakten problem, saj se nanje obrača vse več oškodovanih domačih potrošnikov. Med njimi so najbolj ranljivi starejši uporabniki, ki težje sledijo hitremu razvoju manipulativnih spletnih tehnik.

Ti prinašajo tudi velika tveganja

Kje in pod kakšnimi pogoji bi v Sloveniji lahko zrasli veliki centri za UI?

Naraščanje tveganja potrjujejo tudi uradni podatki nacionalnega odzivnega centra SI-CERT. V prvi polovici leta 2025 so obravnavali 2593 incidentov, kar pomeni 24-odstotni porast v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Pri tem so lažne investicijske sheme v kriptovalute obsegale kar tretjino vseh zabeleženih goljufij.

Profimedia

Spreminja se predvsem vstopna točka za prevaro. Tradicionalna, sumljiva elektronska sporočila so zamenjali profesionalno oblikovani in plačani oglasi, ki se nemoteno umeščajo med povsem običajne objave na družbenih omrežjih. Goljufi s tem kupijo videz legitimnosti – uporabniki namreč podzavestno bolj zaupajo vsebini, če jo gosti prepoznavna svetovna platforma.

Obramba platform: Milijarde blokiranih oglasov

Tehnološka podjetja v svojih rednih poročilih o preglednosti poudarjajo, da v varnostne sisteme in umetno inteligenco vlagajo ogromna sredstva.

• Google navaja, da je v letu 2025 blokiral ali odstranil več do 8,3 milijarde oglasov in zaprl skoraj 25 milijonov oglaševalskih računov (od tega je bilo 602 milijona oglasov neposredno povezanih s prevarami).

• Meta izpostavlja pravne postopke, ki jih je sprožila proti oglaševalcem zaradi kraje identitete znanih osebnosti, ter nenehno blokiranje sumljivih plačilnih metod in domen.

• TikTok v svojem polletnem evropskem poročilu poroča o odstranitvi 112 milijonov kosov spornih vsebin in oglasov, ki so kršili interna pravila skupnosti.

Nič več 15 gb

Google prelomil obljubo o brezplačnem prostoru na Gmailu

Potrošniška združenja odgovarjajo, da ti impresivni podatki ne rešujejo ključnega vprašanja: zakaj konkretni, ročno prijavljeni goljufivi oglasi še naprej nemoteno krožijo med uporabniki. Od Evropske komisije zato zahtevajo natančno preiskavo učinkovitosti teh avtomatiziranih obrambnih sistemov.

Zveza potrošnikov Slovenije

Kaj sledi in kako naj ravnajo potrošniki?

Sama vložitev pritožb še ne pomeni avtomatične ugotovitve krivde, sproža pa močan regulatorni pritisk. Evropska komisija bo sedaj preučila dokaze in se odločila o morebitnem uradnem zagonu preiskovalnega postopka.

Za same uporabnike spleta pa ostaja sporočilo povsem neposredno: dejstvo, da je oglas plačan in objavljen na prepoznavnem omrežju, ni nikakršno jamstvo za varnost ponudbe. Rdeči alarm za takojšen umik iz komunikacije morajo biti:

• obljube o hitrem in zajamčenem zaslužku brez tveganja,

• časovni pritisk za takojšnje nakazilo denarja,

• zahteve po namestitvi programov za oddaljen dostop do računalnika (npr. AnyDesk) ali posredovanje občutljivih bančnih podatkov.

Profimedia

Svetujemo

Prenosnik ves čas na polnilcu? Velika napaka

Trenutno glavno breme prepoznavanja kriminalnih prevar še vedno nosi posameznik. Jedro spora med potrošniškimi organizacijami in tehnološkimi giganti zato ostaja preprosto vprašanje – ali je dopustno celotno odgovornost prevaliti na končnega uporabnika, medtem ko platforme z generiranjem teh oglasov ustvarjajo visoke dobičke in hkrati razpolagajo s tehnologijo, ki bi te zlorabe lahko preprečila.