T.L.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nemški dramatik Bertold Brecht se je rodil v Augsburgu konec 19. stoletja (takrat še nemško cesarstvo), potem pa je tako rekoč na vrhuncu njegove ustvarjalne kariere leta 1933 na oblast prišel nacionalsocializem in takrat čez noč ni bilo več prostora za ljudi, kot je bil Brecht. Tako je pomemben del življenja preživel v času fašizma in kot kritični nemški umetnik je bil zaradi nacizma prisiljen oditi v tujino. V izgnanstvu je živel 16 let. Čeprav ni imel neposrednega dostopa do gledališča in je pogosto živel v materialnem pomanjkanju, je prav takrat ustvaril pomemben del svojega opusa.

T.L.

V enem od nedokončanih besedil je zapisal misel, da je krivica sicer človeška, še bolj človeški pa je boj proti njej. Misli lepo povzemajo, zakaj je Brecht še vedno pomemben tudi za današnji čas, in da se o njegovih delih in sporočilu še vedno govori. 

Se lahko zdrs v nacizem ponovi?

Hitler ni bil genij, ampak len zločinec, ki je skrajnežem obljubil nasilje

Umetnost v času vojne

"Na nekem mestu je recimo napisal, kako lahko razmišljamo o umetnosti v času, ko je umetnost postala že to, da sploh ostaneš živ. In ugotovil je, da v tem času umetnost pravzaprav postane nujna. V nekem mirnodobnem obdobju je umetnost zgolj estetski presežek, nadgradnja človekovega bivanja, v času družbenih kriz in družbenega nasilja pa umetnost postane primarno človeško bistvo," je povedal Jakob Ribič, ki je skupaj z Aldom Milohnićem tudi avtor razstave, oba sta člana raziskovalne skupine UL AGRFT.

T.L.

Razstava v NUK-u vključuje slovenske prevode njegovih del, številne prve nemške izdaje ter rokopise in dokumente, ki jih hranijo v Arhivu Bertolta Brechta na Akademiji umetnosti v Berlinu. Med pomembnejšimi so Brechtovi originalni rokopisi, denimo rokopis pesmi, ki jo je napisal nekaj mesecev pred smrtjo, ter osebni izvod Biblije.

Zakaj »poskusi« ali »Versuche«?

»Brecht o svojih delih ni rad govoril kot o zaključenih celotah, temveč jih je označeval za poskuse – 'Versuche'«, pravi Ribič: »To lahko razumemo na dva načina. Po eni strani je šlo za poskuse umetniškega oziroma gledališkega laboratorija, iz katerega so prihajali novi koncepti, tehnike, pojmi in ideje, brez katerih si sodobnega zahodnega gledališča skoraj ne moremo več predstavljati. Ob tem so nastajali tudi novi umetniški žanri. Po drugi strani pa izraz 'poskusi' izraža prepričanje Brechta in njegovih sodelavcev, da umetniško delo ni večno in nespremenljivo. Pogojeno je z družbenimi in zgodovinskimi okoliščinami ter se odziva na svojo družbeno resničnost. Ko se ta spremeni, se mora spremeniti tudi umetnost.«

T.L.

Brecht je zato menil, da je treba vedno znova iskati nove, drugačne in boljše možnosti. Vračal se je k starim besedilom, jih spreminjal, popravljal in pisal na novo. Poskusi tako izražajo tudi dialektično naravo njegovega mišljenja, meni Ribič, ki je sodeloval tudi pri gledališki predstavi Življenje in časi Bertolta Brechta  v režiji Matjaža Bergerja.

Žensko mecenstvo ali matronage

Prado in Rijksmuseum raziskujeta vpliv vladaric na umetnost

Tri leta priprav na Brechtovo leto 

»Projekt sva z Jakobom Ribičem začela pripravljati že pred več kot tremi leti. Že od začetka sva ga zasnovala širše: poleg simpozija sva želela ponuditi tudi druge dogodke, ki bi osvetlili Brechtovo delo in ustvarjanje, je povedal Aldo Milohnić, sicer predavatelj gledališča na AGRFT: »Simpozij bo potekal v Slovenskem gledališkem inštitutu do petka zvečer. Gre za tradicionalni simpozij, ki ga organizirata Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani ter Slovenski gledališki inštitut. Letos ga posvečamo Brechtu in njegovi misli.«

T.L.

Ob tem sta si avtorja zamislila še dve razstavi - poleg te v NUK-u, še v Slovenskem gledališkem inštitutu, ki je posvečena uprizarjanju Brechtovih del v slovenskem gledališču. 

Odprtje razstave v veliki čitalnici Nuk-a

»V posebno čast mi je, da bo odprtje razstave v veliki čitalnici. Mislim, da to ni prav pogosto. Veseli me tudi zato, ker smo dogodek povezali z zanimivo zgodovinsko obletnico. Letos namreč ne mineva le 70 let od Brechtove smrti, temveč tudi natanko 30 let od uprizoritve njegovega Galileja prav v veliki čitalnici NUK-a. Producent predstave je bilo Slovensko mladinsko gledališče, koproducent pa NUK. Režiral jo je Matjaž Berger. V naslovni vlogi je nastopila naša vrhunska igralka in moja draga kolegica z AGRFT, profesorica Nataša Barbara Gračner. Na odprtju bo ponovila nekaj replik oziroma odlomkov iz Galileja. Prisluhnili bomo torej besedam, ki jih je na istem mestu izgovarjala pred 30 leti. Mislim, da bo to nekaj posebnega. Poleg tega bomo slišali songe Bertolta Brechta in Kurta Weilla.«

Profimedia

Razstava na ogled do februarja

Razstava Brechtovi poskusi (Versuche) izpostavlja tudi nekatere njegove misli, ki še danes odmevajo v družbi, med njimi "Umetnost, ki človeka ne naredi boljšega ali srečnejšega, sodi na smetišče" ter "Ko pomislim, kako malo vem, se ustrašim". Razstava ga predstavi kot ustvarjalca različnih zvrsti umetnosti. Med drugim je predstavljeno tudi že prej omenjeno Brechtovo gledališko besedilo Galileo Galilei oziroma Življenje Galileija, ki velja za eno od njegovih najbolj slavnih in največkrat uprizorjenih komadov, pozornost so namenili tudi njegovi poeziji. Kot je med drugim zapisano na razstavnih panojih, je bil le malokdo večji mojster jezika kot Brecht, zaradi česar ga danes upravičeno umeščamo med najpomembnejše pesnike v zgodovini nemške književnosti.

Pariz se klanja Paulu Cézannu

Picasso ga je imenoval "oče nas vseh", Matisse za boga slikarstva

Razstava, ki bo na ogled do 10. februarja prihodnje leto, je nastala v sodelovanju z AGRFT ter s pomočjo Goethejevega inštituta v Ljubljani.

T.L.