Prado in Rijksmuseum raziskujeta vpliv vladaric na umetnost
Skupni projekt bo raziskal vlogo žensk v habsburškem imperiju, leta 2029 pa bo v amsterdamskem muzeju na ogled tudi razstava.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Amsterdamski Rijksmuseum in madridski Museo Nacional del Prado bosta v skupnem projektu raziskala pozabljeni vpliv evropskih vladaric 16. stoletja in njihovo vlogo v umetnosti. Kustosi to žensko obliko mecenstva poimenujejo »matronage«, v nasprotju z ustaljenim izrazom »patronage«.
Ženske regentke
V obdobju habsburškega imperija, ki je obsegal tudi Španijo in Nizozemsko, so v ospredje stopile ženske regentke. Margareta Avstrijska, Marija Ogrska in Margareta Parmska so na Nizozemskem skupno vladale skoraj 60 let. Njihov odnos do tamkajšnje umetnosti in umetnikov bo tema razstave, ki jo Rijksmuseum pripravlja za leto 2029.
Zgodovina habsburškega imperija
Štipendijski program, ki se bo začel septembra 2027, bo raziskovalcu ali raziskovalki omogočil dostop do obsežnih arhivov obeh muzejev. V okviru sodelovanja bodo pripravili tudi vrsto strokovnih srečanj, na katerih bodo podrobneje proučili, kako je to obdobje dotlej neprimerljive ženske politične moči vplivalo na umetnost.
»Španijo in Nizozemsko povezuje zgodovina habsburškega imperija,« pravi Marion Anker, sovodja projekta »Ženske Rijksmuseuma«, ki se osredotoča na ženske v umetnosti. »Imperij je bil tako velik, da so povsod potrebovali predstavnike.
Cesar Svetega rimskega cesarstva Karel V. in pozneje kralj Filip II. sta habsburške ženske pošiljala na Nizozemsko, da bi tam vladale v njunem imenu. Zato sta tudi zgodovina habsburškega imperija in skupna preteklost Španije ter Nizozemske polni vplivnih žensk.«
Posebej zanimiva češka kraljica
Čeprav jih širša javnost danes večinoma ne pozna, so imele pomembno vlogo kot mecenke umetnosti, poudarja Noelia García Pérez. Je znanstvena vodja projekta »El Prado en femenino«, s katerim madridski muzej osvetljuje ženske kot ključne osebnosti, povezane s svojimi zbirkami. Posebej zanimiva se ji zdi Marija Ogrska, nizozemska namestnica ter ogrska in češka kraljica.
»Ko je leta 1558 umrla, je François Richardot hvalil njeno izjemno inteligenco in sposobnost vladanja,« je García Pérez povedala za The Art Newspaper. »Nasprotje je osupljivo: istega leta je škotski duhovnik in teolog John Knox objavil napad na žensko vladavino, ki jo je imel za nasprotno naravi in Svetemu pismu.«
Tizianov Cesar Karel V. pri Mühlbergu
Marija Ogrska je imela v lasti Tizianovo sliko Cesar Karel V. pri Mühlbergu iz leta 1548, za veliko dvorano svoje palače v Binchu pa je pri njem naročila cikel Štiri furije iz let 1548–1549.
»Predstavljajte si učinek: ovdovela kraljica naroči štiri velikanske slike golih moških teles, izpostavljenih strašnim kaznim,« pravi García Pérez. »To niso bile zgolj dekorativne odločitve. Slike so opozarjale na posledice kljubovanja cesarski oblasti.«
Kako so ženske utrjevale svojo oblast z nadzorovanjem lastne podobe v umetnosti
Projekt ne bo raziskoval le, kako je ženska, kakršna je bila Marija, zasnovala tako ambiciozen umetniški program in s tem obrnila razmerje do moških vladarjev, ki so dajali prednost golim ženskim telesom. Proučil bo tudi, kako so te vplivne ženske utrjevale svojo oblast z nadzorovanjem lastne podobe v umetnosti.
Po besedah Anker je bila ena od taktik portretiranje z vdovsko čepico, s katero so poudarjale svoj položaj in neodvisnost.
Mreže povezav
»Veliko vprašanj imamo o njihovih načinih vladanja, pa tudi o tem, kako so spletale mreže povezav,« pravi. »Dela so naročale pri najboljših umetnikih svojega časa, denimo pri Tizianu. Toda način, kako so se predstavljale javnosti, je bil precej drugačen kot pri njihovih moških kolegih.« Dodaja: »Mislim, da bo žensko mecenstvo, ‘matronage’, eden ključnih pojmov razstave.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.