Tolkien razkril, kateri prizor v Gospodarju prstanov ga je najbolj ganil
Za avtorja Gospodarja prstanov najtragičnejši trenutek zgodbe ni bila velika bitka, temveč drobna gesta, ki je zatrla možnost kesanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V redkem intervjuju za BBC je pojasnil, zakaj lahko tudi dobri nameni povzročijo zlo.
Meja med dobrim in zlim
V svetu Johna Ronalda Reuela Tolkiena meja med dobrim in zlim ni tako jasna, kot se morda zdi na prvi pogled. To je pisatelj poudaril v svojem zadnjem posnetem intervjuju iz leta 1968, katerega večji del je desetletja ostal skrit v arhivu BBC. Celoten posnetek so znova odkrili leta 2019 ob pripravi radijske oddaje, poroča BBC.
Pogovor ponuja redek vpogled v razmišljanje avtorja Hobita in Gospodarja prstanov. Tolkien (1892-1973) je spregovoril o dogodivščinah, ki so navdihnile njegove zgodbe, ljubezni do jezikov in prizoru, ki ga je v njegovi znameniti pripovedi najbolj ganil.
Strašna ironija
»Ljudje so me pogosto spraševali, kaj me najbolj gane. Mislim, da je najbolj tragična točka celotne zgodbe strašna ironija, da dobro pogosto povzroči zlo,« je povedal.
V mislih je imel Goluma in trenutek, ko bi se njegova usoda morda lahko obrnila drugače.
Ko zaščitniška gesta uniči možnost kesanja
Golum, ki ga je v filmskih upodobitvah Petra Jacksona odigral Andy Serkis, je eno najbolj zapletenih bitij Tolkienovega sveta. Pisatelj ga je v intervjuju označil za »primer pokvarjenosti«, toda tudi v njem ostaja sled nekdanjega Sméagola.
Profesor angleščine na Univerzi v Oxfordu Stuart Lee je v BBC-jevi radijski oddaji leta 2019 pojasnil, da Tolkien govori o prizoru, v katerem se Golum začenja spreminjati nazaj v svoj nekdanji, manj pošastni jaz. Njegova dobra plat za trenutek prevlada. Približa se spečemu Frodu in ga poskuša pobožati. Takrat pa poseže vmes Frodov zvesti prijatelj Sam.
»Najbolj tragičen trenutek je, ko Sam v svoji zaščitniškosti reče: ‘Roke proč.’ In s tem prepreči Golumovo kesanje. To se mi namreč zdi zelo življenjsko,« je pojasnil Tolkien.
Prijatelja obvarovati pred nevarnostjo
Sam želi prijatelja zgolj obvarovati pred nevarnostjo. Toda njegova nezaupljivost zatre Golumov trenutek nežnosti in ga znova potisne na temno stran. Po Leejevih besedah prizor razkriva širši pisateljev pogled na svet: v njegovi mitologiji lahko dobro včasih nenamerno povzroči veliko zla.
Ko je novinar pripomnil, da moralni svet njegovih knjig očitno ni le preprost spopad med dobrim in zlim, je Tolkien odgovoril: »Osnovne poteze so precej preproste. Toda v resnici vendarle ni tako, kajne? Zlo vidite tudi na strani dobrega. Ne gre zgolj za dobre proti slabim fantom, kot temu pravijo danes.«
Mali Tolkien ni bil navdušen nad pustolovščinami
Intervju razkriva tudi pisateljevo hudomušno plat. Hobit se začne s prihodom čarovnika Gandalfa, ki Bilba prepriča, naj se odpravi na nevarno pot. Bi Tolkien takšno povabilo sprejel?
»Če bi me kot majhnega dečka obiskal čarovnik, bi bilo vse skupaj precej drugače kot v Hobitu,« je priznal. »Našel bi kakšen izgovor, da ne bi šel. Prav nobene želje nisem imel, da bi se samo zaradi pustolovščine znašel v neprijetnem položaju.« Nato je dodal: »Poleg tega so me zelo dobro vzgojili, naj se izogibam pogovorom s sumljivimi starejšimi gospodi.« Teh besed gledalci leta 1968 niso slišali. BBC je takrat predvajal le nekaj odlomkov pogovora, preostanek pa je ostal v arhivu.
Bilbova pot se je začela v švicarskih gorah
Čeprav Tolkien ni hrepenel po nevarnosti, je eno od resničnih dogodivščin vendarle prenesel v svoje delo. Leta 1911 se je pri 19 letih odpravil na pohodniško potovanje po Švici, ki je pozneje pomagalo oblikovati Bilbovo pustolovščino.
»Eden ključnih delov Hobita izhaja iz ene redkih dogodivščin, ki sem jih doživel,« je povedal. »Prečkali smo številne gorske prelaze. Na hrbtih smo nosili le nahrbtnike. Spali smo na najbolj nenavadnih krajih. Nekajkrat smo za las ušli smrti, podobno kot v prizoru s skalami velikanov.« Zato je bila Bilbova pot po njegovih besedah pravzaprav osebna izkušnja, seveda preoblikovana za zgodbo. »Goblinov nismo srečali,« je pristavil.
Hobit je prvič izšel 21. septembra 1937. Teden okoli tega datuma ljubitelji njegovih del praznujejo kot Tolkienov teden.
Finščina ga je prevzela bolj kot študij
Pomemben del Srednjega sveta so tudi izmišljeni jeziki. Tolkien je v intervjuju njihov nastanek povezal z obdobjem študija klasičnih jezikov na Oxfordu, ko ga je od študijskih obveznosti odvračala nenavadna strast: učenje finščine. »Njena zgradba in zvočna podoba sta izjemni. Prav opijata me,« je dejal. »Učil sem se je, ko bi moral početi druge stvari, ljudje pa niso razumeli, zakaj so moje razprave o grški dramatiki vse slabše.« Ta strast se je prelila v njegovo literarno ustvarjanje. Eden od njegovih izmišljenih jezikov je bil sprva, kot je pojasnil, izrazito finsko obarvan: temeljil je na finščini, z nekaj grščine in drugih jezikov, ki se jih je naučil pozneje.
Sodeloval pri nastajanju slovarja Oxford English Dictionary
Ljubezen do besed ga je spremljala tudi po vrnitvi iz prve svetovne vojne, ko se je zaposlil pri nastajanju slovarja Oxford English Dictionary. Raziskoval je izvor besed, med njimi angleških izrazov za zimo, mroža in wampum, tradicionalne školjčne bisere severnoameriških staroselcev. Prav raziskovanje zadnje besede ga je prvič pripeljalo do algonkinskih jezikov vzhodnega dela Severne Amerike. »Slovar je torej čudovit kraj,« je sklenil pisatelj za BBC, ki je iz ljubezni do jezikov in zgodb ustvaril enega najbolj prepoznavnih domišljijskih svetov v književnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
