V Troji odkrili 2800 let star trg: kaj se je zgodilo po propadu mesta?
Arheologi v znameniti Troji odkrivajo ostanke približno 2800 let stare agore.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Najdbe ponujajo nove podatke o tem, kako so se ljudje vračali med ruševine bronastodobnega mesta in stare zidove vključili v novo naselbino.
Troja še vedno preseneča
Antično mesto Troja na griču Hisarlik na severozahodu Turčije še vedno preseneča raziskovalce in ljubitelje zgodovine. Med najnovejšimi odkritji so ostanki prostora, ki ga raziskovalci opisujejo kot najstarejšo doslej prepoznano agoro v mestu. Agora je bila osrednji javni prostor, namenjen trgovanju in srečevanju prebivalcev.
V pozni bronasti dobi tržni prostor
Izkopavanja potekajo pod vodstvom profesorja Rüstema Aslana, v sodelovanju z Univerzo Çanakkale Onsekiz Mart in z dovoljenjem turškega ministrstva za kulturo in turizem. Raziskovalci ta del najdišča podrobneje preučujejo od leta 2014. O odkritju je turški TRT Haber poročal že 10. septembra.
Območje leži pred južnimi vrati Troje VI, ene od velikih bronastodobnih faz mesta, ki jo priloženi članek umešča približno med letoma 1700 in 1300 pred našim štetjem. Arheologi domnevajo, da je bil tu že v pozni bronasti dobi tržni prostor, poznejši prebivalci pa so ga znova uporabljali za podoben namen.
Hiše gradili tudi na delih obzidja Troje VI
Namestnik vodje izkopavanj, profesor Reyhan Körpe, pojasnjuje, da ostanki kažejo na ponovno uporabo starejših zidov: novi prebivalci so svoje hiše gradili tudi na delih obzidja Troje VI. Po njegovi razlagi so se naseljenci vrnili približno 80 do 90 let po opustitvi bronastodobne naselbine. Izkopavanja se bodo nadaljevala, da bi bolje razumeli prehod med starejšim mestom in poznejšim Ilionom.
Stavbni ostanki in keramika
Pomembna ni le agora. Raziskovalci so odkrili tudi del tlakovane poti, ki je iz spodnjega mesta vodila proti južnim vratom, ter ostanke amfor in druge lončenine iz zgodnje železne dobe. Prav povezava med stavbnimi ostanki in keramiko pomaga razkrivati, kako je po opustitvi starejše naselbine na tem prostoru spet zaživela skupnost.
Troje si zato ne smemo predstavljati kot enega samega mesta, ki je nastalo, doživelo znamenito vojno in za vedno izginilo. Najdišče sestavljajo plasti naselbin iz različnih obdobij, zgrajenih druga nad drugo. V tradicionalni razdelitvi jih označujemo od Troje I do Troje IX. Poznejši grški in rimski Ilion je imel svetišča in javne stavbe; Unesco med ohranjenimi ostanki izpostavlja Atenin tempelj, odeon oziroma dvorano za glasbene prireditve ter stavbo mestnega sveta. Najdišče je na seznamu svetovne dediščine od leta 1998.
Schliemann okoli leta 1870 začel obsežna izkopavanja
Sodobna zgodba raziskovanja Troje je tesno povezana s Heinrichom Schliemannom, ki je okoli leta 1870 začel obsežna izkopavanja, navdihnjena s Homerjevima epoma Iliada in Odiseja. Vendar pri iskanju ni bil sam. Pomembno vlogo je imel Frank Calvert, ki je na Hisarliku izkopaval že pred njim in ga usmeril k najdišču. Kot poudarja Britanski muzej, je svetovno slavo nato požel predvsem Schliemann.
Njegova vnema je imela tudi temno plat: zgodnja izkopavanja so poškodovala dele najdišča. Današnja ekipa zato raziskuje manjše površine precej podrobneje in poskuša razbrati povezave med posameznimi obdobji, ki so jih starejši posegi zabrisali.
Arheološko ajdišče in Homerjeva Troja nista isto
Pri povezovanju novih najdb s trojansko vojno pa je potrebna previdnost. Resnično arheološko najdišče in Homerjeva pripoved nista isto: ostanki mesta sami po sebi ne potrjujejo vseh dogodkov in junakov iz epa. Tudi Britanski muzej ločuje med odkritjem zgodovinske Troje in vprašanjem, kakšno resnično ozadje bi lahko imela pripoved o vojni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
