Anže Logar: Pametna politika gre po poti evolucije
Spremljajte aktualne politične zgodbe
V oddaji Pogovori o prihodnosti je tokratni gost predsednik stranke Demokrati Anže Logar spregovoril o svoji politični poti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Anže Logar je v oddaji spregovoril tudi razlogih za ustanovitev nove stranke in programu, s katerim želi po lastnih besedah preseči dolgoletno blokovsko razdelitev slovenske politike.
Anže Logar je dvakrat prehodil Jakobovo pot do Santiago de Compostela – prvič po francoski, drugič po zahtevnejši severni poti. O slednji je povedal, da je prehodil povprečno okoli 37 kilometrov na dan. »Vzdušje in prijateljstva, ki jih stkeš, te prepričajo, da je vredno iti znova,« je dejal in dodal nauk, ki ga pogosto uporablja tudi kot politično prispodobo: »V bistvu ni važen cilj, važna je pot.«
A ko je primerjavo prenesel v politiko, je poudaril, da je ustanavljanje nove stranke precej težje od večtedenske hoje. »To je bistveno bolj naporno, tako fizično kot psihično. Več je spotikanj in tudi več nejevere s strani zunanjih opazovalcev,« je dejal in dodal, da se zavestno ne odloča za populistično pot.
Kandidature in teren
V pogovoru je poudaril, da so stranko ustanovili več kot leto dni pred volitvami in v tem času oblikovali več kot 60 lokalnih odborov. To vidi kot prednost pri sestavljanju list, hkrati pa priznava, da je nezaupanje v politiko na terenu prisotno. Kljub temu ocenjuje, da imajo »na terenu kar dober imidž«.
Pri kandidaturah zagovarja previdnost: »Naše prvo načelo je, da kandidirajo tisti, ki si to res želijo. Če si želiš kandidirati, potem tudi nekaj narediš.« Kje bo kandidiral sam, še ni želel razkriti; poudaril je, da so pri novi stranki tveganja večja, a tudi priložnosti.
Kritika črno-bele politike in ideja »tretjega bloka«
Ena osrednjih tez pogovora je bila kritika politične polarizacije. Po njegovem mnenju črno-bela delitev Slovenijo potiska v stagnacijo. Kot možnost omenja oblikovanje »tretjega bloka« – sodelovanja strank, ki bi v ospredje postavile državo in vsebino, ne pa političnega obračunavanja.
Dotaknil se je tudi dogajanja na levem polu in ocenil, da se tam dogaja koncentracija moči v stranki Gibanje Svoboda, ob čemer se manjše stranke po njegovem mnenju soočajo z vprašanjem, ali se podrediti ali vztrajati pri samostojnosti. Kosilo predstavnikov leve sredine je komentiral v kontekstu poročila Komisija za preprečevanje korupcije, pri čemer je dejal, da je bilo razumeti ga kot poskus razpršitve politične odgovornosti.
Odhod iz SDS in očitek »satelita«
Logar je pojasnil tudi razloge za odhod iz SDS. »Smer, ki jo je ubrala, je napačna in je ni več mogoče vrniti v zmerno alternativo,« je dejal. Poudaril je, da želi politiko približevanja in ne poglabljanja razkolov. Očitek, da naj bi bila nova stranka satelit, zavrača: »Kaj pa, če je to izum zato, ker se bojijo normalne politične poti?« Dodal je, da bodo po volitvah po njegovem mnenju sledili »dokazi črno na belem«.
Program brez bližnjic: korupcija, država in merljivi cilji
V programskem delu pogovora je Logar večkrat poudaril, da po njegovem mnenju slovenska politika že predolgo deluje brez jasnih, merljivih ciljev. Kot eno ključnih težav je izpostavil korupcijo, ki jo vidi kot »rdečo nit«, skozi katero se lomijo skoraj vsa druga področja. »Tu se vse začne in tu se vse konča,« je dejal in poudaril, da brez učinkovitega pregona sistemskih zlorab ni mogoče govoriti o resnih reformah.
Kot rešitev je predstavil idejo specializirane enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala po hrvaškem vzoru Uskoka. Po njegovih besedah bi v takšni enoti delovali najbolj izkušeni in najbolje plačani tožilci, ki bi bili popolnoma neodvisni. Temu bi bil prilagojen tudi NPU, ki bi postal specializirana policijska enota v podporo tožilcem. »Če kršiš zakon, ne sme biti varen nihče,« je dejal in dodal, da bi se s tem jasno postavila ničelna toleranca do korupcije.
Manj ministrstev, več odgovornosti
Logar je v oddaji precej natančno opisal tudi, kako si predstavlja organizacijo prihodnje vlade. Zavzema se za vlado s 14 ministrstvi, kar je po njegovem mnenju pet manj kot danes. Ključno pri tem ni le število, temveč odgovornost: ministri bi morali neposredno odgovarjati za vse organe in institucije v svojem resorju. »Ne bi bilo več prelaganja odgovornosti – vsak minister bi moral stati za celoto, ki jo vodi,« je poudaril.
Posebej je izpostavil prehod na štiriletno proračunsko načrtovanje. Po njegovem mnenju sedanji sistem spodbuja neracionalno porabo, saj se sredstva ob koncu leta pogosto porabljajo zgolj zato, da se ne izgubijo. »Mi pa predlagamo, da se projekti, ki niso dobri ali niso zaključeni, enostavno prenesejo v naslednje leto,« je dejal in dodal, da bi takšen sistem omogočil bolj vzdržno in pregledno upravljanje javnih financ.
Javna uprava: evolucija, ne rez
Pri vprašanju javne uprave je opozoril, da se je ta v zadnjih letih pretirano razširila, ob tem pa poudaril, da hitri in grobi rezi niso rešitev. »Pametna politika gre po poti evolucije, populistična pa napoveduje revolucijo,« je dejal. Po njegovem mnenju bi bilo mogoče v štirih letih število zaposlenih zmanjševati postopno – z upokojevanjem, prehodi v gospodarstvo in notranjim prestrukturiranjem – brez večjih socialnih pretresov.
Hkrati je izrecno poudaril, da obstajajo sektorji, kjer ljudi primanjkuje, kot so zdravstvo, šolstvo, policija in vojska. Rezerve po njegovem vidi predvsem drugje, v administrativnih strukturah, ki se po njegovih besedah pogosto same sebi namen.
Zdravstvo, regionalizacija in prostor
Zdravstvo je označil kot področje, kjer bi moral obstajati širok politični konsenz. Po njegovih besedah je sistem danes preveč obremenjen z administracijo, premalo pa osredotočen na primarno raven. Zavzema se za razbremenitev zdravnikov birokratskih nalog, enoten informacijski sistem ter regionalizacijo zdravstvenega sistema na devet regij, kar bi omogočilo večjo primerljivost in boljše upravljanje.
Pri regionalizaciji in umeščanju v prostor je bil prav tako konkreten. Opozoril je, da sedanji postopki vključujejo kar 28 soglasodajalcev, kar projekte zavlačuje tudi po več let. Njegov predlog je združitev teh soglasij v en sam organ, ki bi bil zavezan jasnim rokom. »Občina bi imela enega sogovornika, ta pa bi nosil odgovornost,« je pojasnil.
Politika brez delitev – ali vsaj z manj iluzijami
V zaključku pogovora je znova opozoril na nevarnost vztrajanja pri dveh političnih blokih, ki po njegovem mnenju že petnajst let reproducirata iste vzorce. »Vprašanje za volivce je, ali želijo to gledati še naslednja štiri leta ali pa si upajo izbrati drugače,« je dejal in poudaril, da spremembe niso možne brez političnega tveganja.
Ob tem ni skrival, da pričakuje tudi odpor, spotikanja in kritike – tudi iz svoje nekdanje politične sredine. »Tisti, ki nočejo verjeti, da obstaja drugačna pot, ne bodo verjeli, ne glede na to, kaj se bo zgodilo,« je dejal in dodal, da sam politiko razume dolgoročno.
Oddajo Pogovori o prihodnosti vodi Tomaž Vesel. Na sporedu je vsak ponedeljek ob 21.00 na TV Veseljak Golica in vsak torek ob 20.30 na Aktual TV.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
