Agencija za napredne obrambne analize ZDA (DARPA) zato obljublja denar tistemu, ki bo zasnoval nadzorni sistem, zmožen samostojnega delovanja in nadziranja območja. Kot so zapisali v svojem oznanilu, iščejo »poceni, hitro namestljiv, okolju prijazen sistem brez posadke, ki lahko zazna, sledi in identificira zračne, kopenske in podzemeljske tarče. Razlog? Nadziranje vojaških in komercialnih premikov drugih držav, ki tudi delujejo na Arktiki, torej Kanade in Rusije, trenutne zmožnosti nadziranja Združenih držav Amerike pa so omejene.
Rusija namerava na območju letos okrepiti svojo vojaško prisotnost.
Namere Združenih držav Amerike so povsem utemeljene. Povečini gola arktična pokrajina namreč premore velikanske zaloge nafte in zemeljskega plina. Združene države Amerike za razliko od Kanade niso vložile formalnega zahtevka za suverenost nad Arktiko in njenimi zalogami nafte. Vseeno pa ameriški State Department vztraja pri svojem statusu arktične nacije s pomembnimi interesi v regiji. Pri prej omenjeni agenciji za napredne obrambne analize dronov sicer ne omenjajo, a so ti najverjetneje tisto, kar iščejo, saj so navedli, da mora sistem biti zmožen 30 dni delovanja v arktičnih razmerah brez dodatne oskrbe z gorivom. Če bi se Združene države Amerike lahko dokopala do tako napredne tehnologije, bi bile v znatni prednosti.
Rusija namerava letos na območju povečati svojo vojaško prisotnost, Kanada pa se pri nadziranju območja še vedno poslužuje starih izvidniških letal. Lani so sicer na območju preizkušali zračne in kopenske drone, a so ti bili namenjeni zgolj reševanju in ne nadzoru. Z drugimi besedami: če se Združene države Amerike dokopljejo do želenega sistema, bi v smislu pregleda nad območjem Kanado prehitele po desni. Boj za premoč pa spričo taljenja ledu in potencialnih novih trgovskih poti v arktični regiji postaja vse bolj vroč.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
Arhiv Svet24
